Nobelova nagrada za mir v roke trem borkam za pravice žensk

Nobelova nagrada za mir gre letos liberijski predsednici Ellen Johnson Sirleaf, njeni rojakinji Leymah Gbowee in Jemenki Tawakkul Karman, je v Oslu sporočil norveški odbor za Nobelove nagrade. Trojica si je nagrado prislužila "za svoj nenasilen boj za varnost žensk in za pravice žensk do polnega sodelovanja v prizadevanjih za gradnjo miru".

Kot je v obrazložitvi letošnje odločitve o dobitniku prestižne nagrade še pojasnil norveški odbor, "ne moremo doseči demokracije in trajnega miru na svetu, če ženske ne dobijo enakih možnosti kot moški za vplivanje na razvoj dogodkov na vseh ravneh družbe".

Ellen Johnson Sirleaf, ki je na ameriškem Harvardu doštudirala ekonomijo, je leta 2005 postala prva demokratično izvoljena ženska predsednica v Afriki. 72-letnica, ki si je prislužila naziv "železna dama", je poznana po prizadevanjih za obnovo Liberije po 14 letih državljanskih vojn, v katerih je umrlo okoli 250.000 ljudi. Kot je poudaril norveški odbor Za Nobelove nagrade, je "vse od inavguracije leta 2006 prispevala k zagotavljanju miru v Liberiji, podpiranju gospodarskega in socialnega razvoja ter krepitvi položaja žensk". Za dobitnico letošnje Nobelove nagrade je bila izbrana štiri dni pred predsedniškimi volitvami v državi, na katerih se bo potegovala za nov mandat.

K vzponu Johnson Sirleafove so prispevala tudi prizadevanja njene rojakinje in prav tako dobitnice letošnje Nobelove nagrade za mir, 39-letne Leymah Gbowee. Gre za vneto borko za mir, ki je prav tako prispevala h končanju državljanskih vojn v Liberiji. Med drugim je ta mati šestih otrok moške med eno od najbolj krvavih vojn leta 2002 poskušala spodbuditi k miru tako, da je veliko skupino krščanskih in muslimanskih žensk pripravila do t. i. spolne stavke. Med njo so ženske zavračale spolne odnose s svojimi možmi, dokler se ne bi končalo nasilje. Norveški odbor je hvalil njena zasluge za "organizacijo žensk prek etničnih in verskih ločnic, da so prispevale h koncu dolge vojne v Liberiji in zagotovile udeležbo žensk na volitvah".

Jemenka Tavakul Karman pa je 32-letna mati treh otrok, ki vodi organizacijo za človekove pravice Ženske novinarke brez verig. Karmanova je ena od vodilnih figur pri organiziranju protestov proti jemenskemu predsedniku Aliju Abdulahu Salehu, ki so se v okviru arabske pomladi začeli konec januarja. V svojem boju za pravice žensk, svobodo medijev in izpustitev političnih zapornikov v Jemnu je bila večkrat zaprta. Je prva Arabka, ki je prejela Nobelovo nagrado za mir. Norveški odbor, ki odloča o prestižni nagradi, je izpostavil, da je "v izjemno težavnih okoliščinah, tako pred kot med arabsko pomladjo igrala vodilno vlogo v boju za pravice žensk ter demokracijo in mir v Jemnu".

"Upanje norveškega odbora za Nobelovo nagrado je, da bodo nagrade Ellen Johnson Sirleaf, Leymah Gbowee in Tawakkul Karman pripomogle h koncu zatiranja žensk, ki se še vedno pojavlja v mnogih državah, in k spoznanju, da je veliko možnosti za demokracijo in mir, ki ga ženske lahko predstavljajo," je povedal predsednik odbora Thorbjoern Jagland.

Karmanova je ob novici, da je med dobitnicami letošnje Nobelove nagrade za mir, že izrazila "veselje in presenečenje". Kot je dejala, so vsi Jemenci veseli nagrade, ter da bo z bojem za ''demokratičen, moderen Jemen'' nadaljevala, dokler ne dobijo vseh pravic. ''To je najprej in najbolj zmaga za mlade. Tukaj smo, da si priborimo svobodo in dostojanstvo. Naša mlada revolucija hoče vse pravice. Ne bomo dopustili, da bi naša revolucija ostala nedokončana. Želimo demokratičen, moderen Jemen. Nadaljevali bomo s svojim mirnim gibanjem in s položaja vrgli predsednika Saleha,'' je povedala. Kot je še dodala, je nagrada tudi za vse arabske revolucije in je sporočilo, da je era arabskih diktatorjev končana.

Sin predsednice Johnson Sirleafove je po telefonu iz Moldavije sporočil, da je zelo vesel. ''To je velika novica in moramo jo proslaviti,'' je dejal. Johnson Sirleafova pa je sporočila, da je nagrada priznanje za ''veliko let boja za pravico in mir''.

Svet pozdravlja odločitev odbora

Ena najvidnejših državnih voditeljic na svetu, nemška kanclerka Angela Merkel, je odločitev odbora, ki jo je "osebno razveselila", pozdravila kot "modro". Dodelitev nagrade je "zelo dober signal" in bi morala spodbuditi druge borce za mir in pravice žensk," je dejala Merklova.

Dobitnicam sta čestitala tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Po njunem mnenju odločitev norveškega odbora pomeni priznanje "ključne vloge, ki jo ženske igrajo pri miritvi konfliktov in demokratičnih spremembah po vsem svetu".

Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton pa je v sporočilu zapisala, da si trojica resnično zasluži nagrado zaradi izjemne zavezanosti miru, demokraciji in pravicam žensk.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je dejal, da za nagrado "ne bi mogli bolje izbrati", saj "izpričuje moč ženskega vodenja". Human Rights Watch je izrazila zadovoljstvo ob odločitvi Nobelovega odbora, češ da z njo priznava, da "demokracije in trajnega miru ni mogoče doseči, ne da bi ženskam dali vse možnosti, da sodelujejo".

V luči dogodkov v arabskem svetu se je predvsem na dodelitev nagrade jemenski aktivistki Tavakul Karman odzval tudi pomemben egiptovski aktivist in soustanovitelj gibanja 6. april Ahmed Maher, ki je menil, da bo Nobelova nagrada za mir še bolj navdihnila "arabske revolucije".

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je medtem sporočila, da je dodelitev nagrade pomembno priznanje boju za pravice žensk. Poleg tega priznava to, "kar borci za človekove pravice vedo že desetletja: da je spodbujanje enakosti nujno za gradnjo miru in mirne družbe po vsem svetu", je sporočil generalni sekretar organizacije Salil Shetty.

Dodelitev nagrade trem aktivistkam so med drugim pozdravili tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy ter dva nekdanja Nobelova nagrajenca za mir, Poljak Lech Walesa in Južnoafričan Desmond Tutu.