Po podatkih ameriškega Nacionalnega centra za sneg in led (NSIDC) se je septembra površina ledu na Arktiki skrčila na rekordno nizko raven, odkar so leta 1979 začeli satelitsko merjenje. V istem mesecu je na drugi strani Zemlje led dosegel rekordno visoke vrednosti. V povprečju je bila površina ledu na Antarktiki septembra 19,39 milijona kvadratnih kilometrov, 26. septembra pa je površina dosegla rekordno velikost 19,44 milijona kvadratnih kilometrov.
Tistim, ki ne verjamejo v globalno segrevanje, po poročanju ameriške tiskovne agencije AP to predstavlja dokaz, da se podnebje ne segreva in da znanstveniki namerno ignorirajo južni pol, saj jim tamkajšnje dogajanje ne gre na roko pri njihovi teoriji.
A v omenjenem ameriškem centru odgovarjajo, da skeptiki dogajanje napačno razumejo. Širjenje ledu na Antarktiki je bilo najprej nekaj presenetljivega, a na centru pravijo, da daje več smisla, ko se v dogajanje poglobimo.
Znanstveniki, ki delujejo v okviru centra, pravijo, da so spremembe v vzorcih vetra in velika ozonska luknja nad Antarktiko v tem letnem času – oboje je povezano s človeško dejavnostjo – verjetno v ozadju povečane površine ledu. "Globalno segrevanje ima lahko zapletene in včasih presenetljive posledice," je dejal raziskovalec Ted Maksym. "Sliši se protislovno, a tudi dogajanje na Antarktiki je del globalnega segrevanja," je dodal raziskovalec Ted Scambos.
Waleed Abdalati, ki je odgovoren tudi za področje ledu pri Nasi, je povedal, da znanstveno gledano sprememba na Antarktiki ni niti približno tako bistvena kot dogajanje na Arktiki. Led na Arktiki se namreč izrazito krči, medtem se led na Antarktiki le rahlo širi. "A to ne pomeni, da lahko zanemarimo to dogajanje ali da o njem ni treba govoriti," je dodal Abdalati.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.