Po poročanju ameriške televizije CNN pa naj bi v centru mesta odkrili tudi hišo in kletko, iz katere so prišli videoposnetki z britanskim talcem Kennethom Bigleyem, ko je pred obglavljenjem moledoval za svoje življenje. V isti hiši naj bi bila obglavljena tudi dva ameriška talca Jack Hensley in Eugene Armstrong, ki so ju ugrabili poleg Bigleya. Za njihovo smrt je odgovornost prevzel Jordanec Abu Musab al Zarkavi.
Po poročanju ameriških marincev pa naj bi odkrili tudi hišo tesnega zaveznika al Zarkavija. Obveščevalne agencije pa verjamejo, da sam al Zarkavi v njej ni bival, se je pa tam večkrat oglasil.
Našli tudi jekleno kletko, nože, bajonete...
Kot poroča časnik New York Times, so na steni ene izmed hiš našli našli črn transparent z napisom 'En Bog in džihad', in z značilnim rumenim soncem, kar močno spominja na ozadje posnetkov obglavljenj ugrabljenih talcev. V drugi hiši so našli jekleno kletko, dovolj veliko za človeka in zidne napise v arabski pisavi in domnevni prstni odtis v strjeni krvi.
Preden so hiše odprli za novinarje, so ameriški vojaki in obveščevalci iz njih odstranili vse druge najdene predmete: lisice, okove, propagandne letake, bajonete in nože, ki naj bi bili po pričanju očividcev, prekriti s strjeno krvjo, poleg tega pa naj bi spominjali na nože, ki jih je bilo moč videti na posnetkih obglavljenj. Poročevalcem so sicer dali na voljo katalog s fotografijami teh predmetov. Kot piše časnik, bodo forenziki preiskali najdene predmete in preverili ali so v kakšni povezavi z ugrabljenimi talci ali ne.
Lokacije domnevnih mučilnic so našli s pomočjo iraških informatorjev, od katerih eden trdi, da je bil tudi sam talec v hiši s črnim transparentom, so povedali ameriški preiskovalci. Pri tem so še navedli izjavo informatorja, ki trdi, da je slišal glasove talcev v sosednjih sobah, domnevno tudi glas Kennetha Bigleya.
Ni še znano, ali so bile hiše, v katerih so bili domnevno zaprti talci, res zadnje, kar so ti videli v svojem življenju.
V kraju Latifija južno od Bagdada pa so iraške varnostne sile v nedeljo našle dvanajst trupel. Pet umorjenih je bilo obglavljenih, ostali so bili ustreljeni v glavo, vsi pa so bili oblečeni v civilne obleke. Neka družina je eno od žrtev prepoznala kot pripadnika iraške narodne garde iz Mahmudije, ki je bil ugrabljen pred štirimi tedni. Ostalih trupel še niso identificirali.
Splošne volitve bodo 30. januarja
Ameriški predsednik George Bush je izrazil zadovoljstvo, ker so v Iraku določili datum volitev. Pri tem je izrazil prepričanje, da Irak lahko postane demokratičen. "V Iraku delamo prav, kar bo pokazala zgodovina," je še dodal Bush. Neodvisna volilna komisija v Iraku je v nedeljo določila, da bodo volitve v tej državi 30. januarja.
Vplivni ameriški republikanski senator John McCain je medtem izjavil, da morajo ZDA v Iraku namestiti dodatnih 40.000 do 50.000 vojakov, če želijo premagati upor.
V Iraku se medtem pripravljajo na volitve, ki pa so v Mosulu na severu Iraka zelo problematične. Štirje volilni uslužbenci so namreč morali zbežati iz mesta, saj so jim uporniki zagrozili s smrtjo, zažgali volilni material, lokalno prebivalstvo pa pozvali k bojkotu volitev. Iraški premier Alavi je po tem zatrdil, da bo do volitev kljub naraščajočemu nasilju 30. januarja zagotovo prišlo.
V Mosulu ubit sunitski klerik
Oborožena skupina je v mestu Mosul na severu Iraka ustrelila sunitskega klerika, šejka Faida Mohameda Amina al Faidija, ko je ta zapuščal mošejo. Al Faidi, ki je bil član glavne sunitske organizacije v Iraku, Odbora ulem, je na poti v bolnišnico podlegel poškodbam. V tem mestu je sicer ameriška vojska odkrila štiri nova trupla, od katerih so najmanj tri trupla iraških vojakov.
Lokalne iraške oblasti so medtem aretirale nekdanjega načelnika policije v Mosulu, ker naj bi dopustil, da so prejšnji mesec nadzor nad policijskimi postajami v mestu prevzeli uporniki. Mohamed Keiri Barhavi je bil aretiran v mestu Erbil, kamor se je zatekel, potem ko je bil odpuščen s položaja policijskega načelnika.
V Faludži še vedno odpor upornikov
Nemirno je tudi v Faludži zahodno od Bagdada, kjer so ameriška vojaška letala napadala domnevna skrivališča upornikov. Ameriški marinci so med preiskovanjem mesta na strehi neke stavbe opazili moškega s puško kalašnikov, ki mu je kljub hitremu posredovanju ameriških vojakov uspelo pobegniti, kar priča o tem, da je odpor upornikov v oblegani Faludži še vedno živ. Središče mesta je "preplavljeno" s tanki, očividci pa so povedali, da številnim ranjenim ni mogoče pomagati, saj zdravniki in medicinske sestre, ki jih je poslalo iraško ministrstvo za zdravje, ne morejo v mesto. Ameriške sile so po tem konvoju Rdečega križa prvič po začetku ofenzive na Faludžo dovolile vstop v nemirno mesto. Sedem reševalnih vozil in dva tovornjaka z nujnimi živili sta že na poti v glavno bolnišnico v Faludži.
Britanski vojaki na pomoč ameriškim
V Bagdadu so po streljanju, v katerem je bil ubit varnostnik iraškega notranjega ministra, aretirali dva tujca, med katerimi je vsaj eden Britanec.
Vodja generalštaba britanske kopenske vojske, general Mike Jackson je povedal, da bi lahko britanske vojaške enote namestili na krizna območja po vsem Iraku, da bi pomagali ameriški vojski pri umirjanju razmer v državi. Operacije britanske vojske so bile doslej omejene na območje Basre na jugu Iraka, ki velja za relativno mirno. Edina izjema je bilo 850 pripadnikov regimenta Black Watch, ki so jih pred tremi tedni premestili bližje Bagdadu.
Iraški finančni minister: Odločitev Pariškega kluba zgodovinska
Iraški minister za finance Adel Abdel Mahdi je dogovor članic Pariškega kluba za 80-odstotno zmanjšanje iraškega dolga označil za "zgodovinskega" in menil, da je takšen ukrep "nujno potreben za stabilnost" Iraka. "Dogovor je pokazal, da se mednarodna skupnost zaveda, kako nujno je za Irak, da neovirano uresničuje svoj obsežen program obnove," je dejal minister. "Potrebno bi bilo izničiti večino dolgov iz časa režima Sadama Huseina, da bi ta program lahko realizirali. To je nujen pogoj za stabilnost Iraka," je dodal.
V Egiptu o iraški obnovi
V egiptovskem obmorskem letovišču Šarm el Šejk se je z zasedanjem zunanjih ministrov iraških sosed - Irana, Kuvajta, Savdske Arabije, Sirije, Turčije in Jordanije - ter Egipta in Iraka začela mednarodna konferenca o Iraku. Glavni cilj konference v Šarm el Šejku je doseči mednarodno soglasje o iraški krizi in na Iračane nasloviti spodbudno sporočilo za prihodnost. Glavni pogovori bodo potekali v torek, v ponedeljek pa sta na programu le zasedanje zunanjih ministrov iraških sosed ter slavnostna večerja, ki se je bo med drugimi udeležil tudi ameriški državni sekretar Colin Powell.
Svoje predstavnike na konferenci bo imela tudi EU. Evropska komisarka za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benita Ferrero-Waldner, za katero je sodelovanje na konferenci v Šarm el Šejku prva naloga po prevzemu dolžnosti v komisiji, vidi pomoč pri volitvah v Iraku kot prednostno nalogo EU. "Volitve morajo biti januarja, brez odlašanja, predvsem pa morajo potekati po celotni državi," je pred začetkom konference dejala Ferrero-Waldnerjeva. Poleg nje bo na konferenci o Iraku unijo zastopal tudi visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Iraška stranka Baas, ki je dolga leta vladala Iraku, danes pa je prepovedana, je ocenila, da takšna konferenca ni "koristna". Ob tem je obtožila egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, da "igra zarotnika in zvodnika" v prid ZDA.
Preiskava o raciji v mošeji, ki je terjala žrtve
Iraški premier Ijad Alavi je dejal, da je med petkovo racijo ameriških marincev v mošeji Abu Hanifa, v kateri so bili ubiti najmanj štirje verniki, še več pa jih je bilo ranjenih, očitno prišlo do napake. V zvezi z incidentom, ki je med Iračani spodbudil dodatno nezadovoljstvo in posledično nasilje, je že napovedal preiskavo.
Novinar: Streli ameriškega marinca v mošeji so bili neupravičeni
Novinar, Kevin Sites, ki je bil priča uboju neoboroženega iraškega ujetnika, ki ga je 12. novembra ustrelil ameriški marinec, je zatrdil, da umrli marinca ni izzval.
