Ameriške topniške enote so s havbicami in večcevnimi raketometi silovito obstreljevale položaje iraških enot na jugu Iraka. Slišati je bilo mogoče silovite detonacije, na nebu pa je bilo mogoče opaziti številne sledove raket. Iraška vojska medtem zatrjuje, da je na jugu države sestrelila ameriški vojaški helikopter. Iraška televizija pa je poročala, da so bili v napadih ubiti štirje iraški vojaki, pet je ranjenih.
Na iraško-kuvajtski meji potekajo spopadi tudi med vojaškimi silami obeh držav. Iraški vojaki naj bi na severu Kuvajta napadle kuvajtske sile, ki so napad na odgovorile.
Na jugu Iraka pa naj bi, po navedbah očividcev, gorelo več naftnih vrelcev. Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld je sicer od iraških častnikov zahteval, naj ne vršijo vojnih zločinov, med njimi pa izpostavil podtikanje požarov v naftne vrelce.
Začetek vojne 90 minut po izteku ultimata
Prvi niz eksplozij je stresel Bagdad ob 5.34 uri zjutraj po lokalnem času (ob 3.34 uri po srednjeevropskem času), ko je bilo slišati posamezne eksplozije na obrobju iraške prestolnice. Prvi zračni napad je trajal dobro uro in pol. Po drugem zračnem napadu na Bagdad so sirene oznanile konec zračne nevarnosti. Pred tem je bilo na obrobju glavnega mesta slišati eksplozije.
Ameriški vladni viri so sporočili, da je bil napad na Irak usmerjen proti iraškemu vodstvu. "Na moje ukaze so zavezniške sile začele zračne napade na vojaško pomembne cilje," je sporočil ameriški predsednik Bush iz ovalne pisarne. Predstavniki ameriške vojske pa so za krajši čas zavzeli frekvence državnega radia in v arabščini Iračanom sporočili, da "je to dan, ki smo ga čakali." Kot so poudarili, je cilj napadov narediti spremembe v iraškem političnem vrhu.
Prvi napadi namenjeni izbranim ciljem
Iraški vojaški viri so potrdili, da je ameriška vojska z manevrirnimi raketami in lasersko vodenimi bombami napadla iraške vojaške objekte v Bagdadu. Cilj je bil najožji iraški vrh, na čelu s Sadamom Huseinom. Ameriški vojaški viri so sporočili, da so iz štirih ladij in dveh podmornic izstrelili rakete na Irak.
Po navedbah ameriške vojske naj bi Husein napad preživel, ubitih pa naj bi bilo nekaj visokih iraških poveljnikov. V davišnjih prvih bombnih napadih na Bagdad naj bi, po navedbah iraškega ministrstva, umrl civilist, več ljudi je ranjenih. Poškodovani naj bi bili stavbi radia in televizije.
Iraški predsednik Sadam Husein se je po začetku ameriškega bombardiranja pojavil na iraški televiziji in pozval k uporu in Iračanom obljubil zmago. "Upirali se bomo zavojevalcem," je dejal in dodal, da bodo Iračani premagali sovražnike. Husein je dejal, da je "mali" Bush storil zločin proti človeštvu. Iračane je pozval, naj branijo svojo državo in načela ter jim zagotovil, da bodo zmagali.
Iraški minister za informiranje Said al-Sahaf je medtem prve ameriške napade na Bagdad označil kot "flagranten napad", napadalce pa označil za kriminalce in plačance. Iraški radio pa je po začetku napadov napovedal, da bo "Irak postal pokopališče napadalcev".
V napadu sodelujeta tudi Velika Britanija in Avstralija
Avstralski premier John Howard je potrdil, da so avstralske vojaške sile začele z vojaškimi operacijami v okviru vojne v Iraku. V omenjeni vojni sodeluje dva tisoč avstralskih vojakov, med njimi tudi posebne enote specialcev. Čeprav avstralsko javno mnenje ni naklonjeno sodelovanju v vojni proti Iraku, so se politiki odločili za podporo ZDA in zaveznicam.
Tiskovni predstavnik britanskih vojaških sil je dejal, da britanskim in ameriškim silam še ni bil izdan ukaz za pehotni napad na Irak. Nek predstavnik britanske vojske pa je dejal, da prvi napadi niso začetek glavne operacije.
Irak raketiral sever Kuvajta
V odzivu na napad je Irak na Kuvajt izstrelil pet raket, med njimi dve vrste Scud. Scuda sta padla na puščavsko področje na severu Kuvajta v bližini vojaških oporišč ameriške in britanske vojske, vendar nista povzročila škode. Tresljaje, ki jih je povzročila eksplozija raket, so čutili vse do kuvajtske prestolnice. Po eksploziji raket so se v kuvajtskem glavnem mestu tudi oglasile sirene. Prebivalci kuvajtske prestolnice so si začeli nadevati plinske maske in hiteti proti zakloniščem.
Eno do raket, ki so letele na mesto Kuvajt naj bi prestregla ameriška raketa vrste patriot, ki so v Kuvajtu nameščene za zaščito države, da bi prestregle iraške rakete. Kuvajtski in ameriški vojaki so si v paniki nadeli plinske maske in se oblekli v zaščitne obleke proti kemičnemu, jedrskemu in biološkem orožju.
Mesto eksplozij so preiskale posebne enote, ki so ugotovile, da izstrelka nista vsebovala kemičnih in bioloških bojnih sredstev. Kot so potrdili na kuvajstkem obrambnem ministrstvu, sta bili raketi, ki ju je iraška vojska izstrelila iz otoka al-Faw, najverjetneje kitajske izdelave. Tritonski raketi srednjega dometa (to je kakih 100 kilometrov) sta padli na pokrajino Mutlaa na severu države, njun cilj pa je bilo verjetno ameriško oporišče pri Dohi.
