"Nismo država konflikta niti njej sosednja država, zato moramo begunce sprejemati na bolj človeški način," pojasnjuje Metod Dolinšek, sekretar Rdečega križa v Mariboru, kjer v zadnjih tednih vse več posameznikov v lastne namestitvene objekte sprejema ubežnike z vzhoda. "Ne iščejo skupnih večjih namestitvenih centrov; iščejo nekaj, kjer bi se lahko kmalu začeli postavljati nazaj na svoje noge. Ljudje so tukaj, potrebujejo streho nad glavo. Poziv, ki ga je država naslovila na občane, je za več enot, najmanj za 20, v praksi pa se pokaže, da potrebujejo ti ljudje manjše namestitvene kapacitete," še pove. Za njimi prihajajo hujše žrtve konflikta, ki bodo pomoč še bolj potrebovale, in takrat bo, poudarja Dolinšek, na ravni države potrebna boljša organizacija.
Pa bodo tisti, ki bodo manjše nastanitve ponujali, tudi upravičeni do kakršnega koli nadomestila? Notranji minister Aleš Hojs odgovarja: "Seveda to po moji oceni pomeni, da je do zneska upravičen tisti, ki tako nastanitev nudi, kajti ne gre prezreti tega, da bi lahko privatniki s tem državo v mnogih delih razbremenili obveznosti, je pa prav, da država tako nudenje storitve posameznikom plača."
Glede na dejstvo, da je na zasebnih naslovih prijavljenih že 2500 ukrajinskih beguncev, država take namestitve očitno potrebuje. V centrih lahko namreč trenutno sprejmemo le do 2000 ljudi, zato na notranjem ministrstvu pospešeno iščejo rešitve. "Logatec bomo nekako še razširili, tik pred odprtjem je možnost v Velenju in Murski Soboti, na razpolago je Debeli rtič," še pojasnjuje Hojs. V centre bomo lahko begunce sprejemali hitreje prav z direktivo o začasni zaščiti, ki naj bi ob množičnem vstopu tujcev v državo znatno razbremenila azilni sistem.
Sklep o tem je vlada sprejela na današnji seji. Začasna zaščita velja za osebe, ki so bile od začetka ruske invazije razseljene iz Ukrajine, in vključuje tako državljane Ukrajine kot nedržavljane, ki so imeli v Ukrajini pravico do bivanja. Ukrep traja eno leto in se lahko podaljša za največ dvakrat po šest mesecev.
Do začasne zaščite so upravičene naslednje osebe, ki so prebivale v Ukrajini pred 24. februarjem 2022 ali na ta dan:
• državljani Ukrajine;
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so bili v Ukrajini upravičeni do mednarodne zaščite ali druge enakovredne nacionalne zaščite;
• družinski člani oseb iz prve in druge alineje, kot so opredeljeni v drugem odstavku 36. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb;
• osebe brez državljanstva in državljani tretjih držav, ki niso državljani Ukrajine in so v Ukrajini prebivali na podlagi veljavnega dovoljenja za stalno prebivanje ter se ne morejo vrniti v svojo državo ali regijo izvora na varen in trajen način.
A kaj zaščita za ubežnike pomeni v praksi?
"Aktivacija tega mehanizma zanje pomeni predvsem hitrejšo pridobitev zaščite in takoj z vlogo pridobitev določenih pravic, ki jim bodo omogočale, da bodo v Sloveniji lažje živeli," pove Nataša Potočnik, generalna direktorica Direktorata za migracije. "Zagotavlja torej dovoljenje za bivanje, dostop do dela in socialnega varstva ter druge oblike pomoči, a tudi pravico do vključevanja v izobraževalni sistem, znotraj katerega so modele pomoči na osnovno-, srednje- in tudi visokošolski ravni" že oblikovali, pojasnjuje ministrica. "To bodo lahko individualni pristopi v posameznih lokalnih okoljih, v posamezni šoli, če bo ta val večji, pa bomo tako kot v 90. letih pristopili na sistemski način," pojasnjuje ministrica za izobraževanje Simona Kustec.
Ob vsem tem pa se porajajo vprašanja, denimo kakšni so pogoji za sprejem beguncev pod lastno streho in kakšne so dolžnosti teh, ki bodo begunce sprejeli. A na ta vprašanja iz Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov po več dneh še niso odgovorili.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.