Hojs: Zakon o začasni zaščiti beguncev bo aktiviran najkasneje do petka

Notranji ministri EU so v začetku marca dosegli dogovor o sploh prvi uporabi evropske zakonodaje, ki beguncem iz Ukrajine zagotavlja takojšnjo začasno zaščito, dovoljenje za bivanje, dostop do dela, nastanitve, izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvene pomoči. Slovenija že ima zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, za njegovo aktivacijo pa mora vlada sprejeti poseben sklep.

Mehanizem o začasni zaščiti razseljenih oseb se aktivira, ko pride do množičnega vstopa ljudi v državo, zaradi česar obstaja skrb, da azilni sistem ne bi zmogel dovolj hitro obravnavati vseh prošenj. Sklep o aktivaciji direktive o začasni zaščiti je bil prejšnji petek objavljen v Uradnem listu EU, zdaj bo zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb aktivirala tudi Slovenija, je napovedal minister.

"Na ministrstvu za notranje zadeve zaključujemo pripravo vladnega gradiva, na podlagi katerega bo tudi v Sloveniji aktiviran zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb," je poudaril minister. Ob tem je izrazil upanje, da bo zakon aktiviran kar najhitreje, najkasneje do petka, je poudaril.

Na vprašanje, kaj se z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb spreminja za begunce iz Ukrajine, je Hojs pojasnil, da bodo postopki zaščite poslej tekli hitreje, prav tako beguncem ob prihodu v Slovenijo ne bo treba zaprositi za mednarodno zaščito.

Po ministrovih podatkih je za mednarodno zaščito v Sloveniji doslej zaprosilo nekaj več kot 300 beguncev iz Ukrajine, približno toliko pa jih vsak dan sicer tudi potuje skozi Slovenijo. Skupaj je od začetka vojne v Ukrajini doslej skozi Slovenijo potovalo 2800 beguncev, njihov cilj so povečini zahodnoevropske države, je poudaril minister. Ob tem je napovedal vzpostavitev informacijskega sistema za registracijo beguncev iz Ukrajine, "da se bo vedelo, kje je kdo nastanjen, ali so še v Sloveniji", je poudaril.

Na vprašanje, ali na ravni EU že potekajo morebitni dogovori o selitvi beguncev med državami, je minister poudaril, da takšnega dogovora prejšnji teden še ni bilo, Poljska je namreč napovedala, da bo pritisk beguncev zdržala sama. "Če bi se pritisk beguncev še stopnjeval, pa je Slovenija jasno povedala, da smo pripravljeni sprejeti kar precejšnje število beguncev," je poudaril.

Slovenija po ministrovih pojasnilih lahko zagotovi nastanitve za od 20.000 do 30.000 beguncev, skupaj pa jih lahko oskrbimo približno 200.000. V tem hipu je sicer na voljo precej manj nastanitev, od 1000 do 2000, je ocenil minister.

V zbirnem centru v Logatcu je po Hojsovih navedbah trenutno nastanjenih nekaj več kot 80 beguncev iz Ukrajine, sicer pa na ministrstvu za notranje zadeve intenzivno iščejo nove nastanitve, kamor bi lahko nastanili begunce. Kot je pojasnil, je ministrstvo za notranje zadeve dalo na razpolago nastanitvene objekte na Debelem Rtiču, o čemer so že obvestili župana Ankarana, v prihodnjih dneh pa si bodo ogledali še nekaj lokacij, med drugim v Murski Soboti.

Po podatkih ministra za obrambo Mateja Tonina je v zasebnih nastanitvah, pri znancih in sorodnikih, prijavljenih 2500 ukrajinskih beguncev.

Majdičev poziv za zagotovitev ustreznega statusa mladim Ukrajincem za študij na univerzi

Rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič predsednika vlade Janeza Janšo poziva, da čim prej zagotovi pravno podlago za urejanje ustreznega statusa ukrajinskim beguncem za študij in zaposlitev na univerzi. Meni, da bi hkrati za morebitne študente iz Ukrajine potrebovali dodatna vpisna mesta, posebne štipendije in/ali oprostitev šolnin.

V današnjem dopisu, naslovljenem na vlado in njenega predsednika, Majdič poleg tega predlaga, da za enako število mest za mlade raziskovalce, ki so jih že namenili za ukrajinske doktorske študente, vlada poveča število odobrenih mest na univerzi in jih ponudi tem študentom.

"S takim proaktivnim in konkretnim pristopom k reševanju begunske krize bi nudili nadaljnje izobraževanje in raziskovalno delo visoko izobraženim iz Ukrajine, ki bi lahko po koncu krize s svojim znanjem pomembno pomagali pri okrevanju njihove domovine," je zapisal Majdič.

S tem bi po njegovih navedbah osmislili tudi njihovo bivanje v Sloveniji, da ne bi bili zgolj nemočni, pomoči potrebni posamezniki, temveč bi kot opolnomočeni mladi ljudje lahko tudi prispevali k napredku slovenske družbe. Na univerzi so vsekakor pripravljeni sprejeti in vključiti v svoje delo mlade iz Ukrajine, ki pa jim je za to treba zagotoviti ustrezne pogoje, zato Janšo pozivajo, da jim to omogoči.

Na ljubljanski univerzi sicer z veliko zgroženostjo in zaskrbljenostjo spremljajo novice o vojni v Ukrajini. Prizadevajo si, da bi ponudili podporo in pomoč svojim kolegom iz Ukrajine, ki se že nahajajo v Sloveniji in vsem tistim na ukrajinskih univerzah in raziskovalnih ustanovah, ki jih je kriza zajela v njihovi domovini in domovih. Pripravili so načrte odzivanja, da bi čim bolje pomagali ljudem v stiski, med njimi ukrajinskim študentom v Sloveniji.

Pozvali so raziskovalce, ki imajo raziskovalne projekte, da ponudijo, kjer je to mogoče, raziskovalne zaposlitve raziskovalcem iz Ukrajine in na poziv so po navedbah univerze prejeli že več kot 10 takšnih pobud, ki jih bodo preko mednarodnih mrež za pomoč posredovali ukrajinskim raziskovalcem. Prav tako so se na univerzi dogovorili, da 10 odstotkov, kar je približno 10 mest za mlade raziskovalce, ki se bodo jeseni začeli usposabljati na univerzi, ponudijo doktorskim študentom iz Ukrajine.

Na nedavnem srečanju z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec je Majdič predlagal, da ministrstvo skupaj z drugimi pristojnimi organi preuči možnosti in rešitve za mlade iz Ukrajine, ki bi želeli nadaljevati študij in/ali akademsko-raziskovalno kariero v Sloveniji, so še sporočili z univerze.