Srbska vlada je zaradi atentata na premierja sprejela sklep o razglasitvi izrednega stanja v Srbiji zaradi ogroženosti ustavnega reda, ki ga je že potrdila tudi vršilka dolžnosti predsednika Srbije Nataša Mićić. Vlada je ocenila, da so na ozemlju Srbije ogroženi varnost republike, svoboščine ter človekove pravice, kot tudi delo državnih organov. Vlada se je za sprejetje predloga o uvedbi izrednega stanja opredelila tudi zato, ker naj bi bila ogrožena ustavna ureditev in varnost Srbije.
Kaj pomeni razglasitev izrednih razmer?
Vojska državne skupnosti Srbije in Črne gore bo med uresničevanjem ukrepov za odpravo izrednega stanja uporabljala pooblastila, ki veljajo za srbsko ministrstvo za notranje zadeve, je povedal podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović. Predsednik ustavnega sodišča Srbije Slobodan Vučetić pa je za 24 ur pojasnil, da je mogoče pričakovati, da bodo prepovedane demonstracije in stavke ter da posebni organi lahko prisluškujejo telefonskim pogovorom in jih tudi prepišejo.
Hkrati je lahko prepovedana objava določenih novic, ki bi utegnile pozivati k vstaji in nasilni rušitvi ustave. "Pričakujemo pa lahko tudi močno poostren nadzor v državnih institucijah, velikih podjetjih in prometu, poostren bo nadzor na mejah z video-nadzorom, kar je v takšnih razmerah povsem normalno", je še dodal Vučetić.
Ugibanja o naročnikih umora
Čović je prepričan, da je atentat "povsem jasen poskus tistih, ki so prejšnja leta z umori poskušali preprečiti razvoj demokracije v Srbiji." "Tako je jasno, da nekateri spet želijo ustvariti cesarstvo korupcije in kriminala," je še dodal Čović.
Nekdanji podpredsednik Interpola Budimir Babović je ob tem dejal, da je Đinđićev umor tragedija za Srbijo, obenem pa sramota za srbsko policijo, saj je bil atentat izvršen "na zaprtem prostoru in sredi belega dneva". "To so okoliščine v katerih policija ne bi smela dovoliti, da nekdo ubije predsednika vlade. Zato je bila vsekakor potrebna logistična podpora, v akciji pa so nedvomno sodelovali izključno profesionalci, posebej izurjeni za takšne akcije in z logistično podporo, ki jim je sporočila, kdaj je Đinđićev avtomobil zapeljal na dvorišče," dodaja Babović, ki je prepričan, da je umor delo organiziranega kriminala.
Napadli so ga pred stavbo vlade
Đinđić je bil ob 12.25 ustreljen pred vladno palačo v Beogradu, ko je v družbi dveh telesnih stražarjev izstopal iz blindiranega službenega vozila. Nanj naj bi streljali iz velike razdalje - streli naj bi domnevno prišli iz stavbe nasproti vladnega poslopja - in ga zadeli z najmanj dvema streloma, v hrbet in v predel trebuha. Kot je poročal radio B92 so na Đinđića streljali, ko je vstopal v vladno palačo v Beogradu. Pri tem sta bila ranjena tudi dva telesna stražarja.
Na kraj dogodka so prispela tri reševalna vozila, policija pa je zaprla dostop do območja. Na beograjskih ulicah je bilo veliko policistov, ki so zaustavljali in preiskovali avtomobile v ožjem središču Beograda, ustavili pa so tudi polete z beograjskega letališča. Kot so poročali beograjski mediji, so Đinđića hudo ranjenega prepeljali v bližnji Urgentni center, kjer so zdravniki neuspešno skušali rešiti z operacijo. Umrl je eno uro po napadu, ob 13.30 uri. Po poročanju beograjskega radia B92 je policija prijela tri osebe, ki naj bi bile vpletene v atentat.
Podpredsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Živković je od pristojnih organov zahteval, da čimprej, v nekaj urah, pojasnijo atentat na voditelja DS in srbskega premiera Zorana Đinđića. Če pristojni organi ne bodo našli ubijalcev in naročnikov atentata, jih je treba šteti za njihove sodelavce, je opozoril Živković.
Sklicali vrhovni obrambni svet
Danes so v Beogradu sklicali tudi zasedanje vrhovnega obrambnega sveta Srbije in Črne gore (VSO), ki je razpravljal o atentatu na Đinđiča in o ukrepih po uvedbi izrednih razmer. Zaradi Đinđićeve smrti pa so odpovedali tudi za četrtek napovedano zasedanje skupščine Srbije in Črne gore, na katerem naj bi predsednik SČG Marović poslancem predlagal sestavo petčlanskega ministrskega sveta (vlade).
Tarča že pred dvema tednoma
Današnji napad je že drugi poskus atentata na srbskega premierja. Prvi poskus atentata na Đinđića se je namreč zgodil 21. februarja, ko je manjši tovornjak poskušal izzvati trčenje z avtomobilom, v katerem se je Đinđić peljal na beograjsko letališče, vendar premier ni utrpel poškodb. Sodišče je voznika tovornjaka po priporu izpustilo, Đinđić pa je dejal, da obstaja možnost, da je šlo za poskus umora, in ga označil za jalov poskus ustavitve demokratičnih reform v državi. "Če kdo misli, da lahko z mojo odstranitvijo ustavi zakon in reforme, se močno moti," je takrat dejal Đinđić.
