Nedavno je Đinđić že preživel poskus atentata. 21. februarja naj bi namreč v kolono vozil, v kateri je v avtomobilu potoval na beograjsko letališče, s tovornjakom zapeljal 33-letni Dejan Milenković, imenovan Bagzi, ki ima obsežno policijsko kartoteko. Milenković je s kraja dogodka pobegnil, a ga je policija nekaj ur kasneje izsledila. Do nesreče ni prišlo zahvaljujoč prisebnosti Đinđićevega voznika. Po poročanju beograjskih medijev naj bi bil Milenković blizu Miloradu Vukoviću, znanemu tudi pod imenom Legija, ki naj bi poveljeval skrivnim enotam srbske policije, znane po svojih akcijah etničnega čiščenja med vojnami na Hrvaškem, BiH in na Kosovu v 90. letih minulega stoletja.
Bil je eden vidnejših srbskih politikov
Zoran Đinđić se je rodil 1. avgusta 1952 v Bosanskem Šamcu, v družini častnika tedanje jugoslovanske vojske. Diplomiral je na beograjski Filozofski fakulteti, doktoriral pa na univerzi v nemškem mestu Konstanz. Kot študent je bil že v času Titove komunistične diktature aktiven v opozicijskem gibanju. Tedaj je bil aretiran in obsojen na leto dni zapora zato, ker je s kolegi, študentskimi voditelji v Ljubljani in Zagrebu, poskušal ustanoviti avtonomno študentsko organizacijo. Đinđić ni bil nikoli član komunistične stranke.
Leta 1990 je bil eden ustanoviteljev Demokratske stranke (DS), štiri leta pozneje pa je postal njen vodja. Po zmagi opozicije na občinskih volitvah v številnih srbskih mestih je postal župan Beograda, vendar so Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja in socialisti Slobodana Miloševića s pomočjo Srbskega gibanja prenove Vuka Draškovića čez nekaj mesecev DS odvzele oblast v prestolnici.
Đinđić je bil vodilna osebnost v opozicijski Zvezi za spremembe, kot tudi v pozneje oblikovani Demokratični opoziciji Srbije (DOS), ki je 24. septembra 2000 prepričljivo zmagala najprej na predsedniških volitvah, pokrajinskih v Vojvodini, občinskih v Srbiji in beograjskih volitvah, 23. decembra pa tudi na srbskih parlamentarnih volitvah.
Đinđić je bil tudi vodilna osebnost množičnih demonstracij leta 2000, do katerih je prišlo 5. oktobra v Beogradu, ker takratni predsednik ZRJ Slobodan Milošević ni hotel priznati zmage Vojislava Koštunice že v prvem krogu predsedniških volitev.
Đinđić je pred decembrskimi parlamentarnimi volitvami leta 2000 vztrajal, da zmagovalna DOS vnaprej določi mandatarja za sestavo nove srbske vlade v primeru zmage te opozicijske zveze. DOS je po posvetovanju z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico tako še pred volitvami sprejela sklep o Đinđićevi kandidaturi za srbskega premiera.
Po oblikovanju vlade januarja 2001 se je lotil temeljitih gospodarskih in družbenih reform v Srbiji, vendar se je ob tem soočal z nasprotniki tako v vrstah opozicijskih strank kot tudi posameznih članic DOS, med katerimi je bila tudi Demokratična stranka Srbije (DSS) sedaj že nekdanjega predsednika prav tako nekdanje ZRJ Vojislava Koštunice.
