Odzivi na atentat v Srbiji in Črni Gori
Atentat na srbskega premiera Zorana Đinđića so obsodile članice vladajoče zveze Demokratična opozicija Srbije (DOS), kot tudi opozicijske parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, posamezne nevladne organizacije in predstavniki srbske pravoslavne cerkve. Uboj Đinđića so obsodile tudi črnogorske vladajoče in opozicijske stranke.
Nekdanji predsednik prav tako nekdanje ZRJ in vodja Demokratične stranke Srbije (DSS) Vojislav Koštunica je za beograjske medije povedal, da je atentat na srbskega premiera Zorana Đinđića pokazal, da je kriminal prodrl v vse pore družbe v Srbiji. "V tem trenutku je po moje edino pomembno to, da najgloblje in najostreje obsojam takšen terorizem, nasilje in uporabo sile v političnih in vseh drugih obračunih. To je še en surovi opomin, da se moramo končno soočiti z resnico in uvideti, koliko je kriminal prežel vse pore družbe. Kriminala ni mogoče deliti na dobrega in slabega, našega in njihovega. Razumeti moramo, da je vedno uničujoč za družbeno tkivo in da je naravni sovražnik vseh demokratičnih institucij. Seveda pa upam, da bodo vsi storilci tega zločina privedeni pred organe pravice in posebej upam, da se bomo končno vsi, tako oblast kot opozicija, zamislili in povlekli jasno razmejitveno črto med tem, kar je in kar ni zakonito. Tu ni prostora za kompromise in dogovore," je ob novici o uboju Đinđića povedal predsednik Srbije Vojislav Koštunica. Koštunica in njegova DSS sta že dlje časa obtoževala oblasti v Srbiji, da so povezane s kriminalom.
Nekdanji minister za gospodarske odnose s tujino in predsednik politične stranke G-17 plus Miroljub Labus je povedal za srbsko tiskovno agencijo Beta, da atentat na Đinđića potrjuje tezo, da je organizirani kriminal eden od najbolj resnih problemov srbske družbe. Labus meni, da je treba podpreti nujne ukrepe vlade Srbije v zvezi s preiskavo zločina in omogočiti normalno delovanje državnih ustanov.
Vodja nekdanje članice vladajočega DOS, Nove Srbije (NS) in župan Čačka Velimir Ilić meni, da je atentat na srbskega premiera dokaz, da v Srbiji ne delujejo državne ustanove. Ilić, ki je po izstopu njegove stranke iz DOS ostro napadal Đinđića, je ponovil, da je premier želel imeti vse pod svojim nadzorom, a pokazalo se je, da to ni mogoče in da je zato tragično končal. Velimir Ilić zahteva takojšnji sklic republiškega parlamenta in oblikovanje vlade nacionalne rešitve.
Uboj premiera Đinđića so obsodile tudi vse druge parlamentarne in zunajparlamentarne opozicijske stranke. Vodja SPO Vuk Drašković meni, da gre za teroristično dejanje organizacije, ki ima oporišče v policiji in državni varnosti. Vodja nekdaj najmočnejše opozicijske stranke v Srbiji Drašković je izrazil upanje, da se bo Đinđićeva DS "kot vodilna stranka vladajočega DOS odrekla politike spodbujanja sovražnosti v srbskem ljudstvu".
Za princa Aleksandra Karađorđevića je atentat na Đinđića "najslabša možna vest za srbsko politično prizorišče, kajti žrtev tega zločina ni samo politična osebnost premiera, ampak tudi sama država in njeni prebivalci".
Voditelji Srbov na Kosovu so ocenili, da je Đinđićeva smrt nenadomestljiva izguba za kosovske Srbe, ki so "zaupali premierovi strategiji za varstvo njihovih interesov". Predsednik Srbskega nacionalnega sveta Milan Ivanović je povedal, da je izguba Đinđića za kosovske Srbe večja kot pa za vse druge, "kajti prav Đinđić je najbolj goreče nasprotoval zamisli o neodvisnem Kosovu".
Atentat na srbskega premiera je obsodil tudi vodja misije ZN na Kosovu (UNMIK) Michael Steiner; Ocenil je, da gre za brutalni napad na demokratično izvoljenega predsednika vlade in da je ta zločin naperjen proti demokratičnim procesom v Srbiji.
Rupel in Fischer pretresena ob atentatu na Đinđića
Pretreseni in zgroženi smo ob umoru srbskega premiera Zorana Đinđiča. To dejanje je vredno vse obsodbe, sta danes na Brniku dejala zunanja ministra Slovenije in Nemčije, Dimitrij Rupel in Joschka Fischer. Poudarila sta, da je udarec za Srbijo še toliko večji, ker je Đinđič za Srbijo predstavljal upanje in pravo smer v prihodnost. Vse srbske voditelje sta pozvala, naj nadaljujejo po Đinđičevi poti in po poti reform.
Minister Rupel je tudi dejal, da je ta žalostni dogodek udarec demokraciji, stabilnosti in miru v regiji, ter izrazil pripravljenost Slovenije, da prispeva k temu, da bi bile posledice dejanja čim manjše.
Nemški zunanji minister pa je dejal, da sta ob atentatu na Đinđiča z Ruplom prizadeta tudi osebno, saj sta srbskega premiera oba poznala. Dodal je, da bo nemška vlada skupaj s partnerji še naprej prevzemala odgovornost za mir in stabilnost v regiji.
Slovenski politični vrh pretresen ob atentatu
Na antentat se je odzval tudi slovenski politični vrh, ki se je pozno popoldne sestal na seji sveta za nacionalno varnost, glavna tema pa je bila bližajoča se vojna v Iraku.
Predsednik slovenske vlade Anton Rop je danes izrazil pretresenost ob novici o današnjem atentatu na srbskega premiera Zorana Đinđiča. Rop odločno obsoja to zločinsko dejanje, ki je Srbiji vzelo velikega demokrata in državnika. Izrazil je tudi zaskrbljenost nad razmerami v Srbiji in za dolgoročno stabilnost v regiji. Premier Rop je predsednici srbskega parlamenta in vršilki dolžnosti srbskega predsednika Nataši Mićić ob tem poslal sožalno brzojavko.
Predsednik države Janez Drnovšek je ob tem izrazil zaskrbljenost nad razmerami v Srbiji in poudaril, da verjame v razvoj srbskega naroda v smeri demokracije in evropskih povezav. Drnovšek je v sožalni brzojavki zapisal, da obžaluje nasilno smrt človeka in državnika, so sporočili iz urada predsednika republike. "Tragični dogodek v politični prostor Srbije vnaša negotovost, verjamem pa, da se bo nadaljeval razvoj srbskega naroda v smeri demokracije in evropskih povezav. Prav ta usmeritev, kakor tudi prispevek k postopni stabilizaciji razmer v Jugovzhodni Evropi, je zapuščina premiera Đinđića, ki jo ceni in spoštuje ves demokratični svet," je še poudaril Drnovšek.
Predsednik DZ Borut Pahor pa je dejal, da smrt srbskega premiera, ki ga je osebno poznal, obžaluje, tako kot tudi posledice, ki jih bo dogodek imel za demokratično prihodnost Srbije.
Hrvaški predsednik se je odzval med prvimi
Hrvaški predsednik Stjepan Mesić je atentat označil za “nesmisleno dejanje”. “To ni dobro za Srbijo in ni dobro za nas kot sosede. Srbija je prešla skozi težko obdobje … in ta atentat bo zavrl njihovo napredovanje k demokraciji,” je dejal Mesić. Mesić je po atentatu na srbskega premiera poslal osebno pismo predsedniku Srbije in Črne gore Svetozarju Maroviču, v katerem najostreje obsoja teroristično dejanje s katerim je bilo danes prekinjeno življenje srbskega premiera. "Upam, da to brezumno dejanje ne bo pustilo dolgotrajnih negativnih posledice na stabilnost Srbije oziroma državne skupnosti Srbije in Črne gore, ter na stanje v širši regiji," je v pismu še zapisal Mesić.
EU šokirana in ogorčena
Evropska unija se je na umor srbskega premiera Zorana Đinđića odzvala "v šoku in z ogorčenjem", njeni najvišji predstavniki pa so Đinđića označili "kot prijatelja Evrope" ter "pogumnega človeka, ki je svojo državo popeljal na pot demokratičnih sprememb in reform". Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Peter Schieder in generalni sekretar SE Walter Schwimmer sta umor Đinđića ostro obsodila. V uradnem sporočilu sta med drugim zapisala, da je cilj tega zločina očitno ustaviti proces političnih in gospodarskih reform in boja proti terorizmu, ki potekajo v Srbiji in Črni gori.
"Zaradi atentata na Zorana Đinđića sem globoko pretresen. To je tragedija. Srbskega premiera sem poznal zelo dobro in sem z njim veliko delal. Bil je moj osebni prijatelj in prijatelj Evrope. Napad najostreje obsojam - takšno nasilje nima prostora v demokratični družbi. Atentat je treba temeljito preiskati in odgovorne pripeljati pred roko pravice," je tako poudaril visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten pa je Đinđića opisal kot "pogumnega človeka, ki je svoji državi pomagal soočiti se z velikim izzivom izgradnje demokracije in spopada z organiziranim kriminalom". Toda njegov strahopeten umor ne sme ustaviti napredka, ki ga je Srbija naredila na poti proti družini evropskih narodov, je poudaril Patten. Komisar, ki se danes odpravlja na obisk na Hrvaško, bi moral v četrtek prispeti tudi v Beograd. Kot je dejal, je to še vedno pripravljen storiti, "če srbske oblasti tako želijo".
Vodja grške diplomacije George Papandreu pa je v imenu grškega predsedstva EU in celotne povezave srbskemu narodu danes že izrekel sožalje. "Izgubili smo velikega prijatelja Evrope," je poudaril Papandreu. "Atentat pa nas tudi opozarja, da se morajo prizadevanja za stabilnost, mir in napredek v regiji, ki so jo zadnja leta pestili vojna in hudi nemiri, nadaljevati," je dejal.
S šokom in zgroženostjo so se na Đinđićev umor odzvale tudi vse evropske politične stranke. Evropski socialisti, ki so z Đinđićevo Demokratsko stranko sodelovali po politični liniji, so ubitega premiera označili "kot pogumnega voditelja, ki je igral ključno vlogo v demokratizaciji svoje države in padcu Slobodana Miloševića".
V svetu so se z zgroženostjo odzvali na atentat
Na atentat se s pretresenostjo in užaloščenostjo med drugim odzvala tudi generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan in glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte ter tudi visoki predstavniki in zunanja ministrstva številnih evropskih držav. Kofi Annan obžaluje to politično nasilno dejanje in pričakuje, da bodo storilce kmalu izročili sodišču, je sporočil Annanov tiskovni predstavnik Fred Eckhard.
Glavno tožilko haaškega sodišča Del Pontejevo je umor Đinđića močno pretresel, njegovo smrt pa je označila kot "veliko izgubo". Kot je povedala njena tiskovna predstavnica, Florence Hartmann, je tožilka zaradi dogodka "v šoku", Đinđićevim svojcem pa izreka globoko sožalje. "To je velika izguba. Zoran Đinđić je bil eden od vodilnih mož v prizadevanjih za popolno sodelovanje med haaškim sodiščem in Srbijo," je dodala Hartmannova.
Generalni sekretar zveze Nato George Robertson je dejal, da je ob atentatu na srbskega premiera "šokiran", dogodek pa označil kot "obupano dejanje skrajnežev, ki si želijo vrnitve avtoritarizma nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. V sporočilu je Robertson je dodal, da "ta tragedijo dokazuje, da so protidemokratične sile in ekstremizem v Srbiji še vedno dejavni".
Ameriški predsednik George Bush je ob Đinđićevi smrti izrazil sožalje srbskemu ljudstvu. Kot je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Flesicher, "se bomo premiera Đinđića spominjali po njegovi vlogi pri vzpostavljanju demokracije v Srbiji in prizadevanjih, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića privedel pred sodišče".
Atentat je najostreje obsodila tudi Makedonska vlada. Po njihovem mnenju gre za grozljivo teroristično dejanje. "Đinđić je bil nosilec reform v Srbiji, bil je človek, ki je odprl široko fronto v boju proti organiziranemu kriminalu," je še sporočila makedonska vlada.
Umor srbskega premiera pa je pretresel tudi voditelje v BiH. Predsednik predsedstva BiH Mirko Šarović je prepričan, da to dejanje odraža močno prisotnost "organiziranega kriminala in terorizma" na Balkanu. Predsednik sveta ministrov BiH Adnan Terzić je dejal, da obsoja Đinđićev umor in vsa ostala kriminalna dejanja. Atentat pa je pretresel tudi predsednika Republike srbske Dragana Čavića, ki je poudaril, da je bil Đinđić sinonim za demokratizacijo in pozitivne reforme v Srbiji.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown je obsodil današnji atentat na Đinđića in ob tem dodal, da atentat pomeni napad na vse politične predstavnike v regiji. Ashdown, ki se je danes mudil na enodnevnem obisku v Banja Luki, je še sporočil, da čeprav ne razpolaga z vsemi informacijami glede okoliščin in razlogov za atentat, obsoja takšno dejanje.
Koordinator Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo Erhard Busek pa je umor Đinđića označil kot "strahopetno dejanje" in "hud udarec". Pri tem je poudaril, da je bil Đinđić dovolj pogumen, da je prelomil s preteklostjo, ki je v 90. letih izolirala ZRJ, in poskušal SČG ponovno pripeljati v družino evropskih narodov.
