Iz morja pogledali prvi obrisi Pelješkega mostu

Potem ko so delavci pod gladino morja postavili vse pilote za Pelješki most (148 nosilnih in dva testna), so zdaj na njih začeli betonirati plošče. "V maju je bilo zgrajenih 12 armaturnih košev za pilote. Začeli smo dela za njihovo vgradnjo in betoniranje pilotov," so napredek del pojasnili na Hrvaških cestah (HC).

To so prvi deli Pelješkega mostu, vidni na površini morja.

Na projektu dela skoraj 400 ljudi

Most gradi kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation (CRBC). Na mestu, kjer bo nekoč stal, je po podatkih Večernjega lista trenutno 21 plovil – dvigala, vlačilci, trajekti in barže za prevoz elementov za konstrukcijo.

Na projektu vsega skupaj dela 385 ljudi. Po informacijah Hrvaških cest je med njimi tudi 44 hrvaških državljanov. Kitajskih delavcev je 341, 70 je tehničnega osebja, 271 pa pomočnikov.

Most bo cestno povezal skrajni jug Hrvaške s preostalim delom države, na Pelješac in v Dubrovnik pa tako ne bo več treba potovati čez ozemlje BiH. Dolg bo 2,4 kilometra, visok 55 metrov ter širok nekaj manj kot 24 metrov. Na njem bodo štirje prometni pasovi.

Gradnja je ocenjena na 420 milijonov evrov. EU bo iz kohezijskih skladov prispevala 85 odstotkov tega zneska.

Most je projektiral slovenski inženir

Most je skupaj z danes že pokojnim hrvaškim kolegom Juretom Radićem projektiral slovenski inženir Marjan Pipenbaher. Zgrajen bo iz 70.000 kubičnih metrov betona in 60.000 ton jekla. Pipenbaher, ki je svet oplemenitil z več kot 200 mostovi, je za naš portal že povedal, da ima most na Pelješac na njegovem seznamu posebno mesto, saj je imel pri projektiranju veliko svobode.

Lepo se mu zdi, da so Hrvati upoštevali idejo, da na obeh koncih postavi razgledno ploščad s parkirišči. Meni namreč, da bo za ljudi prijetno, ko se bodo ustavili, si vzeli čas, se zazrli v prekrasen zaliv in gledali v most, ki so ga mnogi označili, da je prava estetska mojstrovina. "Lepota tega mostu je v tem, da je tako velik, hkrati pa je nežen in ima filigransko strukturo," komentira svojo stvaritev. Največji težavi, ki ju je moral upoštevati pri projektiranju, sta bili potresna in vetrna obremenitev.

Projekt naj bi bil končan leta 2022

Gradnja cestne povezave Dalmacije bo sicer potekala v treh fazah. Najprej bodo gradili most na polotok, nato pristopne ceste do mostu ter na koncu obvoznico pri Stonu. Medtem poteka razpis Hrvaških avtocest (Hac) za izvajalce druge faze projekta, do konca leta pa bo po napovedih sledil tudi razpis za sklepno fazo. Celotni projekt cestne povezave je ocenjen na več kot 526 milijonov evrov, končali naj bi ga leta 2022.

Kitajski konzorcij je gradnjo v okviru največjega hrvaškega infrastrukturnega projekta začel tri mesece po podpisu nekaj manj kot 2,1 milijarde kun (277 milijonov evrov) vredne pogodbe o gradnji mostu s Hacom. Poleg China Road and Bridge Corporation so v konzorciju še podjetja CCCC Highway Consultants, CCCC Second Highway Engineering in CCCC Second Harbour Engineering. Gradnja mostu na Pelješac je prvi takšen gradbeni projekt kitajskih podjetij v EU.

Nasprotovanje BiH naletelo na gluha ušesa

Izgradnji mostu že od začetka ostro nasprotuje nekdanji predsedujoči predsedstva BiH Bakir Izetbegović zaradi nerešenega spora o meji med Hrvaško in BiH. Meni, da bi BiH z mostom izgubila možnost dostopa do odprtega morja. Minister BiH za civilne zadeve Adil Osmanović je od državnega pravobranilstva BiH celo zahteval, da pred Mednarodnim sodiščem za mednarodno pomorsko pravo v Hamburgu začne postopek za zaustavitev hrvaške gradnje mostu na polotok Pelješac, dokler BiH in Hrvaška ne dosežeta dogovora o meji na morju.

Hrvaška vlada medtem ves čas trdi, da so pri gradnji mostu upoštevali vse zahteve BiH o nemotenem ladijskem prometu glede pristanišča BiH v Neumu. Hrvaška in BiH sta se po njihovih trditvah dogovorili o vseh značilnostih bodočega mostu, na zahtevo BiH so dodatno razširili tudi plovno pot med stebri mostu. Pod njim bo lahko peljala 55 metrov visoka ladja.

Prve ideje za most je na Hrvaškem javno objavila županijska oblast v Dubrovniku konec 90. let prejšnjega stoletja. Most so uvrstili v urbanistični načrt Dubrovniško-neretvanske županije leta 2000.