V pogovoru za avstralsko televizijo je Hill dejal, da so ZDA podcenjevale stopnjo iraškega odpora.
Fedajini povzročajo težave
Ameriška revija Newsweek v novi izdaji piše, da je vztrajnost odpora iraških Fedajinov presenetila ameriške vojaške načrtovalce, ki so pred vojno v Iraku menili, da gre večinoma za posiljevalce in pretepače civilistov. Polkovnik ameriških marincev Bryan McCoy je priznal, da v Iraku potekata dve vojni. Ena je klasična vojna proti iraškim enotam na fronti, druga vojna pa je gverilsko vojskovanje Fedajinov, zaradi česar se je napredovanje zaveznikov upočasnilo. Američani prilagajajo vojaško taktiko in porabljajo več energije za lov na Fedajine, ki iz zased napadajo njihove oskrbovalne poti. Zaradi tega se je napredovanje proti Bagdadu začasno ustavilo.
Newsweek piše, da so Fedajini nastali kot neke vrste igračasta vojska za starejšega sina Sadama Huseina, Udaja, ki je po zaporih in sirotišnicah iskal telesne stražarje za svojega očeta. Fedajini so se po pričevanjih iraških prebežnikov proslavili z ugrabljanjem deklet, ki jih je Udaj posiljeval, mučenjem iraških športnikov, ki so dosegali slabe rezultate, in rezanjem jezikov kritikom režima. Leta 1996 jih je bilo že preveč za divjega in neuravnovešenega Udaja, zato je nadzor nad njimi prevzel mlajši sin Kusaj, ki je dotlej že vodil republikansko gardo in zloglasni urad za posebno varnost. Kot kaže, je Kusaj iz njih ustvaril spoštovanja vedne gverilce, ki so se izkazali kot najresnejši izziv ameriškemu napredovanju proti Bagdadu.
Urednik ameriškega dnevnika Newsday Anthony Marro je v soboto sporočil, da že več dni pogrešajo dva svoja novinarja, ki naj bi izginila v Bagdadu. Po Marrovih navedbah obstaja velika možnost, da so jih priprle iraške oblasti.
Franks: Beležimo velik napredek
Poveljnik ameriških sil v Perzijskem zalivu, general Tommy Franks, je na rednem brifingu v Katarju zatrdil, da se vojaške operacije v Iraku odvijajo po načrtih, sile koalicije pa beležijo velik napredek. "Z vsakim dnem občutno zmanjšamo sposobnosti iraškega režima, da nadzira in poveljuje svojim silam, ter rahljamo njegov pritisk na iraški narod," je dejal in zatrdil, da koalicijske sile nimajo premora v kopenskem napredovanju proti Bagdadu. Povedal je še, da so koalicijske sile od prestolnice oddaljene 80 kilometrov.
Po njegovih besedah so zavarovali naftna polja na jugu Iraka pa tudi obalno območje, s čimer so omogočen dostop ladjam s humanitarno pomočjo. Po njegovih navedbah so uničili tudi "ogromen objekt teroristične skupine, ki naj bi bila povezana s teroristično mrežo Al Kaido". Zavrnil pa je navedbe, da je Pentagon zaprosil za dodatne enote.
Rumsfeld tarča vse ostrejših kritik
Po pisanju ameriškega tednika New Yorker Magazine je ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld večkrat zavrnil opozorila svetovalcev iz Pentagona, da je za vojno v Iraku potrebnih več vojakov in oklepnih vozil, kot si je to sam zamislil. Tednik zatrjuje, da je Rumsfeld med izdelavo načrta za napad na Irak najmanj šestkrat zavrnil nasvete o povečanju števila vojakov in oklepnih vozil, ki naj bi jih poslali v boj proti silam Sadama Huseina.
Časnik, ki se sklicuje na visoke vire v Pentagonu, še piše, da je Rumsfeld zavrnil tudi nasvet poveljnika koalicijskih sil, generala Tommyja Franksa, ki je zahteval preložitev začetka operacije v Iraku, da bi lahko kopenske sile, ki jim je Turčija odrekla prehod, v Irak pripeljali z druge strani. Po pisanju tednika je ameriška stran v Iraku naletela na težave. Tako naj bi porabili že večji del zalog raket tomahawk, na letalih naj bi bilo vse manj raket, velik del bojnih vozil na terenu pa je potreben popravil.
Dvig podpore napadu na Irak
Po rezultatih javnomnenjske raziskave, ki sta jo objavila ameriška televizija ABC in dnevnik Washington Post, vojaško operacijo podpira 74 odstotkov Američanov, kar je dve odstotni točki več kot ob začetku napadov na Irak. Znatno pa se je povečalo tudi število Američanov, ki so prepričani, da bo vojna terjala številne žrtve in da bo trajala več mesecev.
Odstotek Američanov, ki mislijo, da bo vojna terjala veliko žrtev, je z 37 narasel na kar 82, medtem ko se je število tistih, ki menijo, da bo vojna trajala več mesecev, s 37 odstotkov povečalo na 57. Javnomnenjska raziskava, ki jo je objavil ameriški tednik Newsweek, pa nasprotno kaže, da se je odstotek tistih, ki so prepričani v upravičenost ameriške vojaške intervencije v Iraku, zmanjšal z 68 na 63.
