BBC News je en dan preživel na krovu britanske kraljeve raziskovalne ladje Discovery, ki išče namige tem, kakšen vpliv bi lahko imel naslednji vulkanski izbruh na grškem modro-belem otoku, ki privablja cel svet. Samo nekaj tednov pred tem je skoraj polovica od 11.000 prebivalcev Santorinija zbežala na varno, ko je na otoku zavladal preplah zaradi niza potresov.
To je bil jasen opomin, da se pod idiličnimi belimi vasmi, posejanimi z restavracijami, ki lačnim turistom ponujajo girose, masažnimi kadmi in vinogradi ter nasadi češnjevih pardižnikov na bogati vulkanski zemlji, dve tektonski plošči v zemeljski skorji še kako premikata. Profesorica Isobel Yeo, strokovnjakinja za zelo nevarne podmorske vulkane iz britanskega nacionalnega oceanografskega centra, vodi misijo, ki ugotavlja, kako nevaren je v resnici naslednji izbruh na tem področju. Približno dve tretjini svetovnih vulkanov je pod vodo, vendar jih skorajda ne spremljajo. V primerjavi z bolj znanimi, kot je Vesuvius, je nekaj podobnega 'daleč od oči, stran od misli', kar zadeva razumevanje njihove nevarnosti, opozarja.
Sposobni uničujočih izbruhov
Ugotovitve, ki jih pričakujejo kmalu, bodo znanstvenikom pomagale razumeti, kakšna vrsta seizmičnih nemirov bi lahko kazala na neizbežen vulkanski izbruh. Zadnji izbruh vulkana Santorinija je bil leta 1950, vendar je šele leta 2012 prišlo do "obdobja nemirov", pravi znanstvenica. Isobel Yeo pojasnuje, da bo njihovo delo napovedalo nevarnosti podvodnih vulkanov po vsem svetu
"Podvodni vulkani so sposobni res velikih, res uničujočih izbruhov," pravi. "Zaspali smo v občuku lažne varnosti, če ste vajeni majhnih izbruhov in vulkan deluje varno. Predvidevate, da bo naslednji enak - vendar morda ne bo," pravi.
Izbruh Hunga Tunga leta 2022 v Tihem oceanu je povzročil največjo podvodno eksplozijo, kar so jih kdaj zabeležili, in povzročil cunami v Atlantiku z udarnimi valovi, ki so jih čutili v Združenem kraljestvu.
Doslej še nihče ni uspel ugotoviti, ali postane podvodni vulkan bolj ali manj eksploziven, ko se morska voda v odprtinah pomeša z magmo. "Poskušamo preslikati hidrotermalni sistem," pojasnjuje Isobel. To ni kot izdelovanje zemljevida na kopnem. "Moramo pogledati v notranjost zemlje," pravi.
Ustvarjajo 3D zemljevid, ki prikazuje, kako je hidrotermalni sistem povezan z magmatsko komoro vulkana, kjer nastane izbruh. "Delamo znanost za ljudi, ne znanost za znanstvenike. Tukaj smo, da se ljudje počutijo varne," pravijo znanstveniki.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.