Tujina

Intenzivni napadi na Irak

Bagdad/Washington/Kuvajt, 21. 03. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

V obsežni letalski ofenzivi je bila močno bombardirana iraška prestolnica Bagdad, letala pa so napadla tudi mesti Mosul in Kirkuk na severu Iraka. Pentagon je obenem potrdil, da so britanske in ameriške kopenske enote, ki osvajajo jug države, prodrle že 160 kilometrov v notranjost Iraka.

Napadi na Bagdad, Kirkuk in Mosul

Ameriške sile so zvečer začele obsežno letalsko ofenzivo v Iraku. "Danes je dan A," je dejal vojaški vir v Pentagonu, kar pomeni začetek množičnega letalskega bombardiranja. Iraško prestolnico so pretresle številne eksplozije, ki so mesto zavile v oblak dima. Šlo naj bi za doslej najhujši letalski napad z več deset manevrirnimi raketami in letalskimi bombami. Cilji so bile predvsem predsedniške palače Sadama Huseina in vladna poslopja.

Tiskovni predstavnik britanske vojske je napovedal, da bi lahko ameriške in britanske kopenske sile najpozneje v treh ali štirih dneh dosegle Bagdad.

Poveljnik združenega poveljstva ameriške vojske, general Richard Myers je potrdil, da so britanske in ameriške kopenske enote iz smeri Kuvajta prodrle že 160 kilometrov v notranjost Iraka. Myers je ob tem napovedal, da bodo v prihodnjih urah v silovitem zračnem bombardiranju v Iraku "zadeli več sto vojaških ciljev". Napovedal je še, da bodo še danes ameriške sile zavzele naftne vrelce na jugu Iraka. Ameriško centralno poveljstvo pa je medtem potrdilo, da sta danes v neposrednih bojih umrla dva ameriška marinca.

Pehota prodira proti Basri in Bagdadu

Iraške oblasti so pozvale štiri dopisnike ameriške televizijske mreže CNN, naj nemudoma zapustijo državo. Kot je poročala CNN, morajo novinarji odpotovati v Jordanijo.

Kopenske sile doslej niso naletele na hujši odpor iraških sil. V konvoju, ki sodeluje v operaciji "Svoboda Iraka", in je v državo vdrl iz Kuvajta, po navedbah različnih virov sodelujejo 3. ameriška pehotna divizija, pa tudi 1. ekspedicijska enota ameriških marincev, ki šteje kakih 6 tisoč mož, in sile britanskih kraljevih marincev. Predstavnik 3. pehotne divizije je za televizijsko mrežo ABC povedal, da so na kuvajtsko-iraški meji odprli osem točk, od koder so vstopili v Irak, pred tem pa so območje očistili min.

Zemljevid napada na Irak
Zemljevid napada na Irak FOTO: POP TV

Ameriške in britanske enote so popoldne zavzele strateško pomembno pristaniško mesto Um Kasr na skrajnem jugu Iraka. Ameriške sile naj bi na območju mesta že razobesile ameriško zastavo, predalo pa se je jim kakih 250 iraških vojakov. Britanski vojaki pa so zavzeli in se utrdili na polotoku al-Faw, ki je strateško pomemben za zavzetje Basre. Zavezniške sile naj bi osvojile tudi mesto Sawfan nedaleč od Um Kasra, medtem ko še potekajo boji za mesto An Nasirija ob glavni prometni povezavi med Basro in Bagdadom.

Drugi dan napadov so začeli klasično

V strmoglavljenju helikopterja chinook je umrlo osem britanskih in štirje ameriški marinci
V strmoglavljenju helikopterja chinook je umrlo osem britanskih in štirje ameriški marinci FOTO: Reuters

ZDA in Velika Britanija so drugo noč napada začele z izstrelitvijo več deset vodenih izstrelkov na iraške vojaške tarče v Bagdadu. Slišati je bilo silovite detonacije, na nebu pa je bilo mogoče opaziti številne sledove raket. Nekaj izstrelkov je zadelo osrednjo palačo iraškega predsednika v Bagdadu na obali reke Tigris, zadeli so tudi več državnih stavb na območju, o eksplozijah pa so poročali tudi iz vojaškega oporišča na jugu mesta.

Do več eksplozij pa je prišlo tudi na obrobju Mosula, mesta na severu Iraka, ki meji na ozemlje, ki ga nadzirajo iraški Kurdi. Iraška televizija je sporočila, da je doslej na Irak padlo 72 satelitsko oziroma lasersko vodenih izstrelkov. Raketni napadi so okoli 3 ure zjutraj po lokalnem času prenehali.

Ameriški izstrelek je po navedbah britanske BBC zadel naftno rafinerijo v Abadanu na jugozahodu Irana v bližini meje z Irakom. Pri tem sta bili ranjena dva človeka.

V bombardiranju je bila poškodovana tudi ena izmed palač iraškega voditelja Sadama Huseina, vendar nihče ni bil ranjen, je danes izjavil iraški minister za informiranje Mohamed Sajed al Sahaf. "Vsi v rezidenci so k sreči nepoškodovani," je dejal. Predstavnik iraške vojske pa je zanikal ameriške navedbe, po katerih naj bi se iraški vojaki predajali silam protiiraške koalicije.

Iraška televizija je poročala, da so bili v topniškem obstreljevanju ubiti štirje iraški vojaki, pet je bilo ranjenih, niso pa sporočili kje in kako so bili ti vojaki ranjeni. Iraška vojska je sporočila, da je na jugu države sestrelila ameriški helikopter. V Kuvajtu je strmoglavil helikopter CH-46, pri čemer je umrlo 8 britanskih in štirje ameriški marinci. Šlo naj bi za nesrečo.

Na Kuvajt doslej priletelo 10 raket

Ameriške protiraketne rakete vrste patriot so prestregle iraške rakete vrste zemlja-zemlja, ki so ciljale neko letalsko oporišče na severu Kuvajta. "Na letalskem oporišču Ali Al-Salem je bilo slišati tri močne eksplozije, ki bi jih lahko povzročili patrioti, ko so prestregli rakete, izstreljene z iraške meje," poroča kuvajtska tiskovna agencija Kuna. Že pred tem je bilo po zračnem alarmu v Kuvajtu slišati tri eksplozije. Sirene so se oglašale kakih deset minut okoli 11. ure po srednjeevropskem času.

Irak je na kuvajtsko ozemlje od četrtka izstrelili deset raket vrste zemlja-zemlja. Med njimi naj bi tri prestregli patrioti, dve pa naj bi padli v morje. Iraški minister za informiranje Mohamed Said Al-Sahaf pa je medtem izjavil, da so rakete, ki jih je Irak v četrtek izstrelil na Kuvajt, ciljale "plačance kolonizacije" ameriško-britanskih sil. "Naše današnje informacije navajajo, da v vrstah ameriških plačancev v Kuvajtu vlada zelo velik strah," je dodal A-Sahaf. Minister je še dejal, da Irak ne bo spoštoval mednarodnega prava glede vojnih ujetnikov. Po njegovih besedah bodo z morebitnimi vojnimi ujetniki ravnali kot s "plačanci in vojnimi kriminalci".

Denarne nagrade za ameriške in britanske vojake

Iraške oblasti naj bi na ameriške in britanske vojake razpisale denarne nagrade
Iraške oblasti naj bi na ameriške in britanske vojake razpisale denarne nagrade FOTO: Reuters

Iraške oblasti so ponudile nagrade za prijete ali ubite ameriške oziroma britanske vojake, nagrade pa so prav tako ponudili za sestrelitev letal oziroma helikopterjev. Za sestrelitev letala naj bi ponujali 100 milijonov iraških dinarjev (okoli 33 tisoč ameriških dolarjev po menjalnem razmerju na črnem trgu), za helikopter 50 milijonov, za prijetje pilota oziroma vojaka je razpisana nagrada 50-ih milijonov, za ubitega zavezniškega vojaka pa 25 milijonov dolarjev. Za sestrelitev vodenih izstrelkov so razpisali 10 milijonov dinarjev nagrade.

Eden najvišjih verskih voditeljev v Iraku, imam šejk Abdelatif Homein, je med današnjo molitvijo v Bagdadu pozval Arabce in muslimane k ubijanju Američanov, "kjerkoli jih bodo srečali". Začetek napada je označil za "barbarsko agresijo, ki so jo proti Iraku sprožile najmočnejše države na svetu". K samomorilskim napadom na Američane pa je pozval tudi visoki predstavnik palestinskega gibanja Hamas.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10