Po začetku napadov na Irak po vsej Evropi in tudi drugod po svetu potekajo demonstracije proti vojni. Največje demonstracije so bile v grški prestolnici Atene, kjer je na ulicah vojni v Iraku po ocenah policije nasprotovalo okoli 150 tisoč ljudi.
Predstavnica organizacije za pravično globalizacijo Akcija 2003 Vera Nikolaidou je dejala, da kaj takega še ni bilo mogoče videti v Grčiji. Med udeleženci demonstracij so predvsem študentje in dijaki, katerih izobraževalne ustanove so zaprte. Ti so sicer k demonstracijam pozvali še večja sindikalna združenja in druge organizacije. Najpogosteje uporabljen slogan pa je bil "Bush, morilec".
Več tisoč ljudi se je zbralo tudi v Kairu, Madridu, Rimu in Berlinu. Demonstracije potekajo tudi v Švici, Avstriji, Veliki Britaniji in na Danskem, v teku dneva pa so napovedane še na Švedskem, Finskem, Norveškem, Portugalskem in v Franciji.
Na ulicah večjih nemških mest, Berlina, Stuttgarta, Rostocka, Heidelberga in Münchena, je proti ameriško-britanski vojaški operaciji v Iraku protestiralo skupno 200 tisoč ljudi, med njimi kakih 50 tisoč mladih. Protestniki so nosili transparente z različnimi napisi, med drugim "Brez vojne", "Dajte miru priložnost" in "Brez vojne za nafto".
Na demonstracijah blizu ameriškega veleposlaništva v Parizu se je zbralo kakih 20 tisoč ljudi. Območje Place de la Concorde je bilo zaprto za ves promet, policija pa je tudi zaprla ulice do ameriškega veleposlaništva, ki je bilo danes zaradi varnostnih razlogov zaprto. Protestniki, večinoma študenti, so vzklikali različna gesla, med drugim "Morilci" in "Jenkiji, pojdite domov".
Španci in Italijani množično na ulice
V Španiji so poleg študentov javno nasprotovanje ameriški vojaški agresiji v Iraku izrazili tudi sindikati in druge mirovniške organizacije, ne glede na to, da španska vlada pri tem podpira ZDA. Na španskih univerzah so tako organizirali pet minut molka in spustili zastave do polovice droga, kjer naj bi ostale tudi do konca vojne kot znak žalovanja in solidarnosti z nedolžnimi žrtvami konflikta, so sporočili s konference rektorjev španskih univerz.
"Ne vojni in ne bombam v Iraku" pa je bilo geslo več deset tisoč italijanskih študentov, dijakov, mirovnikov in sindikalistov. Demonstracije so organizirali v najpomembnejših italijanskih mestih od Rima, Milana, Neaplja, Torina do Bologne. V prestolnici se je sicer zbralo okoli tisoč študentov in dijakov v samem središču trga Barberini kakih sto metrov od ameriškega veleposlanštva. Poleg tega se je od 200 do 300 sindikalistov zbralo pred mestno občino.
V drugem največjem avstralskem mestu Melbournu se je zbralo 40 tisoč protestnikov. Na protestih je bilo videti napise: "Stop the Bush fire", "George W. Hitler", "No blood for oil", "Stop U.S. imperialism"…
Proti vojni tudi na Daljnem in Bližnjem vzhodu
Protestniki v Indoneziji, Maleziji in v Pakistanu ameriški napad označujejo kot začetek ameriškega bojnega pohoda proti muslimanom in za prevzem nadzora nad nafto.
V begunskem taborišču Rafah na Zahodnem bregu so protestirali palestinski otroci, ki so zažigali ameriške in izraelske zastave, nasprotniki vojne pa so se zbrali tudi v Betlehemu. V Kairu je egiptovska policija demonstrantom preprečila dostop do ameriške ambasade. Pri tem je prišlo tudi do neredov.
