Dve zlati medalji v bobu dvosedu, dve srebrni v moškem superveleslalomu...; vendar se je organizacijski komite (NAOC) na takšne, doslej izjemne primere dobro pripravil. Vseh medalj so izdelali več, kot bi jih za 68 odločitev potrebovali. Kljub temu pa predstavniki NAOC ne morejo mirno spati. Na zalogi imajo sicer še nekaj dvojnikov medalj, v primeru, da se bo ta "trend" nadaljeval, pa ni izključeno, da jim bo kakšna medalja zmanjkala.
Milimetri odločajo o rezultatih v domala že vseh športnih disciplinah. V biatlonu se je Nemka Uschi Disl kar dvakrat soočila s tesnim izidom. Najprej je le s stotinko sekunde prednosti osvojila bron, nato pa se ji je za sedem stotink izmuznila olimpijska zmaga v šprintu.
Enak čas je ločil tudi Nizozemca Rintja Ritsmo in Belgijca Barta Veldkampa v boju za srebro v hitrostnem drsanju na 5000 metrov. Dve stotinki sta ločili srebro Kanadčana Jeremyja Wotherspoona in bron njegovega rojaka Kevina Overlanda v šprintu na 500 metrov.
Pri skokih z velike skakalnice je Japonec Masahiko Harada v boju za bronasto medaljo za 0,1 točke premagal Avstrijca Andreasa Widhoelzla - preračunano v merske enote je to približno pet centimetrov.
Američanka Picabo Street je v superveleslalomu zmagala s stotinko prednosti, kar je doslej najtesnejši izid kakšne tekme v alpskem smučanju, v sankanju pa je Nemkama Silke Kraushaar in Barbari Niedernhuber uspela celo najtesnejša odločitev na kakšni olimpiadi doslej: o Silkini zmagi sta po štirih vožnjah odločili - dve tisočinki sekunde. Tekmovalci v bobu pa o merjenju časa v tisočinkah ne razmišljajo - tudi v prihodnje bodo raje podelili dve enaki medalji.
