Potem ko je hrvaška premierka Jadranka Kosor na sredini seji ožjega vladnega kabineta napovedala, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Hadžiča, je danes vlada naredila prvi korak k zahtevi po Hadžićevi izročitvi. Sprejela je namreč sklep, v katerem omenja, da sta sodišči v Osijeku in Šibeniku pravnomočno obsodili Hadžića na dolgoletne zaporne kazni zaradi vojnih zločinov, medtem ko so v Vukovarju vložili obtožnico proti njemu tudi zaradi vojnih zločinov.
Pristojne hrvaške institucije je zato vlada pozvala, naj v sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu sprožijo ukrepe za izročitev. Prav tako jih je pozvala, naj izrazijo pripravljenost, da prevzamejo kazenski pregon za vse vojne zločine in druga huda kazniva dejanja, za katera je obtožen Hadžić.
Hrvaško državno tožilstvo je na svoji spletni strani danes objavilo, da so o svoji pripravljenosti na postopek proti Hadžiću obvestili haaško tožilstvo že leta 2008. Takrat so tudi izrazili pričakovanje, da bodo voditelja Srbov na Hrvaškem izročili Hrvaški. "Hadžić je bil eden izmed od najbolj zvestih izvajalcev velikosrbske politike Slobodana Miloševića, o čemer najbolj lahko pričajo ljudje na vzhodu Hrvaške," je poudarila Kosorjeva na današnji seji. Hadžić je bil na seznamu 150 Srbov, ki jih je Hrvaška izvzela iz zakona o pomilostitvi leta 1997.
Haag prednost pred Hrvaško
Po mnenju hrvaškega predsednika Iva Josipovića ima Haag glede izročitve Gorana Hadžića prednost pred hrvaškim pravosodjem. Dejal je sicer, da bi bilo dobro, če bi postopek proti Hadžiću potekal na Hrvaškem, a statut haaškega sodišča in hrvaški ustavni zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem določata, da ni možno zahtevati izročitve za isto kaznivo dejanje ter da ima sodišče v Haagu prednost. "Videli bomo, sicer pa je izročitev haaškemu sodišču nujna," je dejal Josipović.
Hadžića obiskala družina
Hadžić medtem čaka v priporni enoti posebnega sodišča za vojne zločine v Beogradu. Pravici do pritožbe se je danes tudi pisno odpovedal. Tako bi Hadžića lahko v Haag izročili še danes, a njegov odvetnik Toma Fila pričakuje, da bodo z izročitvijo počakali vsaj do jutri, da bi se lahko srečal z družinskimi člani.
Hadžića so danes že obiskali soproga, sin in sestra. Srećko Hadžić, sin Gorana Hadžića, je po obisku novinarjem dejal, da je njegov oče zdrav in da se dobro počuti. Dodal je, da bi svojega očeta, kljub temu da ga ni videl sedem let in da se je ta fizično spremenil, prepoznal. O podrobnostih pogovora ni želel govoriti, saj so se pogovarjali o zasebnih zadevah.
Jutri na obisk še njegova druga družina
Kot poročajo srbski mediji pa bo jutri Hadžića obiskala njegova partnerica, s katero si je ustvaril družino v času, ko je bil na begu. Kot poroča srbski Press, ima z njo sina. Nekaj časa naj bi skupaj živela v Rusiji.
Poročanja o tem, da je bil Hadžić na begu v zunajzakonski zvezi, je danes potrdil tudi njegov odvetnik Fila, ki je dejal, da ga bo njegova partnerica obiskala jutri. Skupaj z njo bo prišel tudi njun otrok, za katerega pa Fila ni razkril ne spola ne starosti. Fila je poudaril, da Hadžića ne bo obiskal nihče, ki ni njegov družinski član.
Kot dodaja Press, Hadžić v zadnjih mesecih na begu ni imel stika z nobeno od družin.
Krožijo številne nepreverjene informacije
Press sicer poroča še, da se je med bežanjem Hadžić preživljal s tihotapljenjem nafte. Njegov odvetnik ni potrdil, da je živel dlje časa v Rusiji, je pa dejal, da je bil nekaj časa v tujini. Hkrati je zanikal, da je Hadžić želel prodati dragoceno sliko italijanskega umetnika Amedea Clementeja Modiglianija, ker je ostal brez denarja.
Krožijo tudi informacije, da je Hadžiću na begu pomagala Srbska pravoslavna cerkev, ki so jo povezovali tudi s skrivanjem drugih haaških ubežnikov. Hrvaški Dnevnik.hr ob tem navaja, da jim je vir na beograjskem tožilstvu dejal, da so Hadžiću na begu zagotovo pomagali ljudje iz cerkvenih krogov. Dodajajo, da se je po njihovih informacijah Hadžić med drugim skrival tudi v samostanu.
Ob včerajšnji aretaciji so mediji objavili informacijo, da so Hadžića ujeli med dvema stavbama – samostanom in vojaškim objektom, kar pa je srbski predsednik Boris Tadić ostro zanikal.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.