Skrajno palestinsko gibanje Hamas je na sredinih parlamentarnih volitvah na palestinskih območjih dobilo veliko večino glasov. Po navedbah palestinske volilne komisije je Hamas tako dobil 76 sedežev v 132-članskem parlamentu, njegov glavni tekmec, doslej vladajoče gibanje Fatah pa 43 sedežev.
Preostalih 13 mest v palestinskem parlamentu bodo zasedali neodvisni kandidati in predstavniki manjših strank. Levičarska Ljudska fronta za osvoboditev Palestine (PFLP) je dobila tri sedeže, koalicija majhnih frakcij Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) je dobila dva sedeža, Neodvisna Palestina, ki jo vodi Mustafa Barguti, je prav tako dobila dva sedeža, enako število sedežev pa je dobila tudi stranka Tretja pot. Štiri mesta so pripadla neodvisnim kandidatom, od katerih trojico podpira Hamas.
Vodstvo gibanja Fatah je posredno že pred tem priznalo poraz. Prav zaradi tega je odstopil palestinski premier Ahmed Kurej in njegov celotni kabinet. Kurejev odstop je že sprejel predsednik Mahmud Abas, ki je predstavnike Hamas pozval k oblikovanju nove palestinske vlade. "Volitve so bile pregledne in poštene in vse stranke morajo spoštovati rezultate. Vse stranke pozivam, naj spoštujejo zakone in sprejmejo voljo ljudstva," je dejal Abas. Gibanje Fatah pa se je odločilo, da s Hamasom ne bodo sodelovali v vladi.
Zgodovinski preobrat v prid Hamasu
Hamas se je zmage veselili še pred razglasitvijo rezultatov predčasnih volitev. Predstavniki skrajnega gibanja so namreč že pred tem sporočili, da so po podatkih, s katerimi razpolagajo, na sredinih zgodovinskih volitvah zasedli 77 od 132 sedežev v palestinskem parlamentu.
Tiskovni predstavnik Hamasa in kandidat gibanja na severu območja Gaze Mušir al Masri je povedal, da je Hamas pri volitvah po volilnih okrožjih prejel 44 od skupno 66 poslanskih mest, pri volitvah po volilnih listah pa približno polovico, to je 33 od 66 poslanskih mest. Kot je pojasnil, so jim rezultate posredovali predstavniki Hamasa v lokalnih osrednjih volilnih komisijah. Povedal je še, da je gibanje z drugimi palestinskimi frakcijami že začelo pogovore o oblikovanju koalicijske vlade.
Privrženci Hamasa vdrli v parlament
Pripadniki skrajnega palestinskega gibanja Hamas pa so se v Ramali spopadli s privrženci doslej vladajočega gibanja Fatah in vdrli v poslopje palestinskega parlamenta ter tam razobesili svojo zastavo.
Privrženci obeh gibanj so se obmetavali s kamenjem in razbijali okna v parlamentu. Množica kakih 3000 privržencev Hamasa, zbrana pred parlamentom v Ramali, je nato glasno pozdravila aktiviste, ki so na strehi poslopja ponovno dvignili zeleno Hamasovo zastavo.
Hamas: Svet naj pritisne na Izrael
Glavni kandidat skrajnega palestinskega gibanja Hamas Ismail Hanija je v prvem nagovoru po današnji razglasitvi volilnih rezultatov mednarodno skupnost pozval, naj pritisne na Izrael, da bi ta končal okupacijo palestinskih ozemelj. "Prvi korak mora narediti mednarodna skupnost. Izvesti mora močan pritisk na Izrael, da dobimo nazaj svoje pravice ter da se konča okupacija. ZDA in Evropska unija morajo pritisniti na okupacijo, ne pa na palestinski narod. Želimo enakopravnost, varnost in svobodo za vse pripadnike palestinskega naroda, vendar tega ne bo, dokler ne bo konec celotne okupacije," je povedal.
Ob tem je pojasnil, da bo Hamas deloval v dveh smereh. "Prva smer bo
odpor in samoobramba, druga smer pa nacionalni dialog na palestinskih območjih.
Naš boj je le proti našemu sionističnemu sovražniku," je dejal Hanija in
dodal, da bodo nadaljevali dialog z vsemi sorodnimi frakcijami na palestinskih
ozemljih.
Svet: Hamas se naj odpove nasilju
Zmaga Hamasa možnosti za napredek mirovnega procesa poslabšuje, saj je vodstvo gibanja sporočilo, da oboroženega boja proti Izraelu ne namerava ustaviti. "Pogajanja z Izraelom niso na naši agendi. Tudi priznanje Izraela trenutno ni na naši agendi," je povedal al Masri. Obenem pa je nakazal, da Hamas vendarle je fleksibilen in da si želi "političnega partnerstva", domnevno tudi z gibanjem Fatah palestinskega predsednika Abasa.
Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz se je medtem sestal z visokimi varnostnimi predstavniki, s katerimi se je pogovarjal o odzivu Izraela na zmago Hamasa. Tudi vršilec dolžnosti izraelskega premiera Ehud Olmert je napovedal sklic nujnega sestanka z najvišjimi predstavniki izraelskih varnostnih organov, med katerimi bosta tudi minister Mofaz in zunanja ministrica Cipi Livni.
Izraelski radio, ki se je skliceval na navedbe izraelskih vladnih krogov, pa je poročal, da se Izrael s Hamasom ne bo pogovarjal in da bi moral poraz vladajočega gibanja Fatah Palestince zelo skrbeti. Visoki predstavnik Hamasa je medtem zatrdil, da pogajanja z Izraelom "niso na agendi" gibanja.
Washington je že pozval Abasa, za katerega upa, da bo ostal na oblasti, naj ne sklepa koalicije s skrajnim gibanjem Hamas. Ameriški predsednik George Bush je sporočil, da ne bodo sodelovali z gibanjem Hamas vse dokler ne bo spremenil svojo politiko do Izraela. Hamas se namreč zavzema za uničenje te države. "Če je vaše izhodišče uničenje Izraela, pomeni, da niste partner za mirovni proces, mi pa smo zainteresirani za mir," je Bush preko novinarjev sporočil Hamasu. Rezultate volitev je ameriški predsednik označil kot "budnico" za staro palestinsko vodstvo in dejal, da ga je zmaga Hamasa "spomnila na moč demokracije".
Ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice pa je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala, da ameriška politika do Hamasa ostaja nespremenjena. Washington bo tako Hamas še naprej označeval za teroristično organizacijo. “Kot smo že večkrat poudarili, nekdo ne more z eno nogo stati v politiki, z drugo pa v terorizmu. Naša politika tako ostaja nespremenjena,” je dejala Riceova. Priznala je še, da so bile volitve poštene in da je bila volilna udeležba visoka.
Britanski zunanji minister Jack Straw je voditelje gibanja Hamas pozval, naj se odpovedo nasilju in naj priznajo obstoj Izraela. “Ljudem naj bo jasno, da bomo sodelovali samo s tistimi, ki se bodo odrekli terorizma,” je medijem izjavil tiskovni predstavnik britanskega premierja Tonyja Blaira.
Krizni sestanki v Jeruzalemu
Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz se je danes sestal z visokimi varnostnimi predstavniki, s katerimi se je pogovarjal o odzivu Izraela na verjetno zmago Hamasa. Izrael je poudaril, da na pogajanja s tem skrajnim islamskim gibanjem ne pristaja. Izraelski radio je namreč poročal, da se Izrael s Hamasom ne bo pogovarjal in da bi moral poraz vladajočega gibanja Fatah Palestince zelo skrbeti.
Jeruzalem namreč pričakuje, da se bodo na palestinskih ozemljih sedaj zaostrili notranji spopadi za oblast, poleg tega pa Palestincem grozi ukinitev mednarodne pomoči. Decembra lani je visoki predstavnik EU za Bližnji vzhod Javier Solana Palestince posvaril, da bi utegnila zmaga Hamasa ogroziti milijonsko pomoč EU, obenem pa zahteval, da se Hamas odreče nasilju. Danes pa je opozoril, da se bo EU, če bo potrjeno, da je na palestinskih parlamentarnih volitvah res zmagalo skrajno gibanje Hamas, "soočila s popolnoma novo situacijo, ki jo bodo morali na ponedeljkovem zasedanju analizirati zunanji ministri povezave." Francoski premier Dominique de Villpen je predlagal, da bi o novih razmerah govorili na posebnem zasedanju Evropske unije.
EU za sodelovanje z miroljubno vlado
Evropska unija je pripravljena sodelovati s kakršnokoli prihodnjo palestinsko vlado, ki bo pripravljena iskati miroljubne rešitve za konflikt na Bližnjem vzhodu, je v Bruslju poudarila evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner. Tej misli se je pridružil tudi avstrijski kancler in predsedujoči EU Wolfgang Schüssel, ki je poudaril, da bo EU Hamas sodila po njegovem prispevku k bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Avstrijska zunanja ministrica in predsedujoča Svetu zunanjih ministrov EU Ursula Plassnik pa je ob tem dejala, da je oblikovanje prihodnje palestinske vlade stvar Palestincev samih, EU pa je po njenih besedah pripravljena podpreti vsako vlado, ki si bo prizadevala za mir.
