'Vojna v Iraku je tragična'

Ena hladna vojna je bila povsem dovolj," je dejal ameriški obrambni minister Robert Gates na mednarodni varnostni konferenci v Münchnu in se tako odzval na sobotne izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je ostro kritiziral načrtovani ameriški protiraketni ščit ter ZDA posvaril pred novo oboroževalno tekmo.

V šali je dejal, da je "eden od sobotnih govornikov v njemu skoraj vzbudil nostalgijo po manj kompleksnih časih". Svet je danes veliko bolj kompleksen, kot je bil v času hladne vojne, je dejal, zato so partnerstva z drugimi državami, tudi Rusijo, nujno potrebna za soočanje s skupnimi problemi in novimi izzivi s strani islamskih skrajnežev.

Udeleženci so na konferenci razpravljali o razvoju EU in zveze NATO ter o razmerah na Bližnjem vzhodu in mednarodnem terorizmu. Najbolj odmeven je bil govor ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki pred gostitelji ni skoparil s kritikami na račun ZDA in zveze NATO ter dejal, da Moskva pričakuje zagotovilo, da načrtovani protiraketni obrambni sistem ni usmerjen proti Rusiji.

Na Putinov govor se je v odzvala tudi Bela hiša. Kot je povedal njen tiskovni predstavnik Gordon Johndroe, so nad komentarji predsednika "presenečeni in razočarani". "Pričakujemo, da se bo sodelovanje z Rusijo na pomembnih področjih mednarodne skupnosti kot tudi pri boju proti terorizmu in omejevanju širjenja orožja za množično uničenje nadaljevala," je še dejal.

Putin ponovno napadel ZDA

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je v soboto udeležil varnostne konference v Muenchnu, danes pa v Savdski Arabiji začenja turnejo po Bližnjem vzhodu, je v pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira ponovno ostro kritiziral ZDA. Tokrat je napadel ameriško politiko v Iraku, situacijo v tej državi pa je ob tem označil kot "izredno skrb vzbujajočo, žalostno in tragično".

Ruski predsednik je tudi ocenil, da bi moral Washington določiti časovni rok za umik iz Iraka. Kot je poudaril, brez časovnega načrta prenos polne pristojnosti na iraške oblasti, ki ga je napovedal ameriški predsednik George Bush, ne bo funkcioniral.

Glavni iranski pogajalec Ali Laridžani je pred udeleženci varnostne konference dejal, da želi Teheran z ZDA in Evropo s pogajanji najti rešitev dolgotrajnega spora, ki ga je sprožilo bogatenje urana v Iranu. Kot je poudaril, so se pripravljeni lotiti vseh pomislekov zahodnih držav glede svojega jedrskega programa. Med drugim je zatrdil, da je pripravljen Iran vsa odprta vprašanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo rešiti v roku treh tednov. "Danes vam sporočamo, da je politična volja Irana usmerjena k doseganju izpogajane rešitve v tem primeru in da ne želimo zaostrovati situacije v naši regiji. Vemo, da je to vprašanje mogoče rešiti s konstruktivnim dialogom in to pozdravljamo," je v Münchnu poudaril vodja iranskih pogajalcev in poudaril, da ima Iran pravico do uporabe jedrske tehnologije v miroljubne namene.

Iran ima pravico do uporabe jedrske tehnologije

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je medtem v televizijskem nagovoru ob obletnici islamske revolucije leta 1979 ponovil, da ima Iran pravico do razvoja jedrske tehnologije kljub pritisku Zahoda. "Pripravljeni smo na pogovore, vendar ne bomo prenehali z jedrskimi aktivnostmi," je dejal in dodal, da bi tak korak pomenil za Iran "ponižanje", ter da morebitne sankcije mednarodne skupnosti ne bodo prizadele države. Zbranim Irancem je dejal, da bodo pogosto slišali o "velikem napredku iranskega ljudstva in enkratnega razvoja na področju industrije, kmetijstva, in predvsem jedrske energije".

Desettisoče Irancev je s shodom na ulicah Teherana obeležilo 28. obletnico ustanovitev islamske republike. Množice so poudarjale, da je razvoj jedrske znanosti eden izmed temeljev za razvoj civilizacije in da bo Iran branil svoj jedrski program "z vsemi svojimi močmi", kar so pospremili z vzkliki, kot so "smrt Ameriki" in "smrt Izraelu". Sporni jedrski program so kot svojo "neodtujljivo pravico" poudarjali tudi z napisi na balonih.