Zgodba ene od Švedinj, ki ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea obtožuje posilstva, se podira kot hišica iz kart. Forenzični strokovnjaki namreč na počenem oz. predrtem kondomu, ki jim ga je predala, niso našli ključnega dokaza – njegovih DNK-sledi. V dokumentu, ki sestoji iz 100 strani in so ga sestavili Assangeovi odvetniki, tako piše, da sploh ni dokazov, da si je Assange dotični kondom kdaj nadel.
Pomanjkanje DNK-sledi na kondomu, ki naj bi ga Assange uporabil med posilstvom avgusta 2010, nakazuje, da kondom sploh ni pravi, so zadevo komentirali njegovi odvetniki, medtem ko se tožilstvo na ugotovitev še ni odzvalo.
Spomnimo, 33-letna Anna Ardin trdi, da jo je Assange spolno napadel v njenem stanovanju v Stockholmu. V nekem trenutku naj bi celo namenoma predrl kondom in z njo nadaljeval nezaščiten spolni odnos. Assange odgovarja, da je imel z žensko sporazumen spolni odnos, zanika pa namerno predrtje kondoma. Še več, za tem dogodkom naj bi pri njej ostal še cel teden.
A s tem zgodbe še ni konec. Druga ženska, 29-letna Švedinja, Assangea namreč obtožuje, da jo je posilil med spanjem. Tudi ona je policistom predala kondom, na katerem so našli DNK-sledi, za katere pa še ni znano, ali so njegove. Tudi v tem primeru Assange zanika, da bi žensko posilili, in trdi, da je bil seks tudi z njo sporazumen. Obe ženski sta ga policiji prijavili šele, ko sta se spoznali in izvedeli druga za drugo.
Švedske oblasti tako še vedno nadaljujejo s pregonom in pritiski na ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji, kamor se je Assange junija zatekel po politični azil. Assange sicer trdi, da težava ni v izročitvi Švedski, temveč da bi ga ta nato izročila naprej ZDA, kjer bi mu sodili zaradi WikiLeaksove objave na tisoče ameriških tajnih diplomatskih depeš in kjer bi mu grozila celo smrtna kazen.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.