Papandreu popustil pritisku Sarkozyja in Merklove

Ostre besede Nemčije in Francije, da je v primeru referenduma o dogovoru glede celovite rešitve za težave območja evra v igri članstvo Grčije v evrskem območju, so očitno povzročile premik v tej državi. Grški premier George Papandreu je nakazal možnost opustitve referenduma in začel pogovore z opozicijo o sodelovanju pri izvedbi nujnih ukrepov.

Sprva je v javnost pricurljala informacija, da naj bi grški premier Papandreu ponudil odstop, a pozneje je sporočil, da tega ne bo storil, je poročala agencija Reuters. Dejal je, da so pripravljeni na pogovore z opozicijsko Novo demokracijo o ustanovitvi prehodne vlade. Danes je že govoril po telefonu z vodjo grške opozicijske Nove demokracije Antonisom Samarasom. Slednji je Papandreua pozval k odstopu in zahteval predčasne volitve v roku šestih tednov.

Referendum, na katerem naj bi Grki odločali o celovitem dogovoru za rešitev evra, ni bil nikoli cilj sam po sebi, pa je na izrednem zasedanju vlade dejal premier Papandreu. Tako je nakazal, da je pripravljen odstopiti od namere za izvedbo referenduma, ki je šokirala finančne trge in sprožila ostre odzive svetovnih voditeljev.

Papandreu je na izrednem zasedanju nakazal, da je bil referendum izhod iz situacije, ko se je zdelo, da načrt za rešitev evra znotraj Grčije ne uživa podpore. "Imeli smo dilemo – ali široka podpora ali referendum. Že včeraj sem dejal, da če bi imeli široko podporo, ne bi potrebovali referenduma," je dejal.

Grški premier je izpostavil prepričanje, da predčasne volitve niso pravi odgovor na trenutno situacijo. "Volitve kot rešitev, danes in v tem trenutku, bi pomenile veliko večjo nevarnost bankrota in izstopa iz območja z evrom," je dejal svojim ministrom.

Oblikovanje prehodne vlade

V nagovoru parlamentu, ki je sledil srečanju vlade, pa je Papandreu poudaril, da rešilni načrt EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki vključuje tudi precejšnje sodelovanje zasebnih upnikov, predstavlja mejnik v zgodovini Grčije in predstavlja novo orodje za gradnjo njene prihodnosti. To je največji rešilni paket, kar ga je kadar koli dobila katera koli država, je še spomnil.

Vlada naj bi sicer pripravljala oblikovanje prehodne tehnične vlade, o vodenju katere naj bi pogovori tekli z nekdanjim podpredsednikom Evropske centralne banke Lucasom Papademosom. K oblikovanju prehodne vlade je pozval tudi Samaras, katerega stranka ima 85 sedežev v 300-članskem grškem parlamentu.

Kot je Papandreu pojasnil pred poslanci, je prvenstvena naloga grških oblasti izpeljava dogovora o zmanjšanju dolžniškega bremena, za kar bo potrebno najširše možne soglasje pri grških ljudeh in političnih strankah. Ključno je namreč, da Grčija ne zapravi, kar si je priborila v pogovorih z evropskimi partnericami.

Strankarske kolege je zato pozval, naj na petkovem glasovanju o zaupnici podprejo vlado in ji omogočijo nadaljevanje pogajanj z opozicijo. Zagotovil je tudi, da nikoli ni bil namen, da bi Grke na referendumu vprašali, če so za obstanek države v območju evra. Zatrdil je, da bi zavrnitev dogovora s 27. oktobra pomenila izstop iz evrskega območja, zato je ključno, da se izpolnijo zaveze, ki jih je država dala na evropski ravni.

Pozivi k opustitvi referenduma

Papandreu je Evropsko unijo presenetil v ponedeljek, ko je napovedal izvedbo referenduma o paketu ukrepov, ki so pogoj za pridobitev pomoči. K opustitvi ideje o izvedbi referenduma ga je danes pozval še en poslanec iz vrst njegove stranke PASOK. "Moral bi umakniti svoj predlog. Takoj! Zdaj," je odločen Mimis Andrulakis. Odzvala pa sta se še dva poslanca iz vrst vladajoče koalicije, ki referendumu nasprotujeta. Elena Panariti je za grški radio dejala, da ne more pristati na referendum, hkrati pa je dejala, da ne more dati zaupnice "uničenju države". Pozneje je pojasnila, da to še ne pomeni, da bo v parlamentu ob glasovanju ob zaupnici premierju oziroma vladi glasovala proti.

Poslanec Dimitris Lintzeris pa je Papandreuja pozval k odstopu. "Premier mora sprožiti ustavne in strankarske procedure za nadaljnje dogodke. Sam je stvar preteklosti," je dejal poslanec. Že prej se je zavzemal za oblikovanje vlade narodne enotnosti, tokrat pa je premierja prvič pozval k sestopu z oblasti. Prav tako članica vladajoče stranke PASOK in poslanka Vaso Papandreu, ki ni v sorodu s premierjem, pa je ponovila že v torek izrečen poziv k oblikovanju vlade narodne enotnosti.

Glede referenduma razdeljeni tudi v vladi

Da glede referenduma niso enotni niti v grški vladi, pa dokazujejo današnje besede grškega finančnega ministra Evangelosa Venizelosa, ki pravi, da grško članstvo v evroobmočju ne more biti pod vprašajem zaradi referenduma o paketu varčevalnih ukrepov. "Grško članstvo v evroobmočju je zgodovinski dosežek države in tega ni mogoče postavljati pod vprašaj. Dosežek grškega ljudstva ne more biti odvisen od referenduma," je zapisal v izjavi po vrnitvi iz Cannesa.

Merklova in Sarkozy: Grčija ne bo dobila več niti centa

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta odločno dejala, da Grčija ne bo dobila niti centa evropske pomoči, dokler se ne bo izrekla, ali želi ostati v območju evra. Oba voditelja sta ob tem poudarila, da je ohranitev evrskega območja pomembnejša od reševanja Grčije.

Sarkozy ocenjuje, da je njuno sporočilo pripeljalo do pomembnega premika, ki ga bo, če se bo potrdil, pozdravil ves svet. Kot je nadaljeval, je podpora dogovoru s 27. oktobra s strani opozicijske Nove demokracije zelo odgovorna in pogumna odločitev. Poleg tega pa so izjave grškega premierja, da je bil referendum zgolj sredstvo za dosego političnega cilja in da v primeru široke podpore dogovoru o zmanjšanju dolžniškega bremena Grčije ni namen sam po sebi, prav tako zelo pomembne in kažejo na napredek.

Sarkozy je zatrdil je, da je evro v središču evropskega združevanja in v primeru "eksplozije" evra bi prišlo tudi do "eksplozije" Evrope. Pri tem je spomnil, da so na ozemlju stare celine še v 20. stoletju divjale krvave vojne.

"Potrebnih dejanj še ne znam prepoznati. Veliko je razprav," pa je dejala Merklova. "Grčijo želimo ohraniti v območju evra, a prednostna naloga za nas je evro in njegova stabilnost," je ponovila.

'Grčija naj ostane v območju evra'

Predsednika dveh osrednjih institucij EU sta izpostavila željo, da Grčija ostane v območju evra. "To naj bo kristalno jasno. Želimo, da Grčija ostane v območju evra," sta zapisala šef Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ob tem sta poudarila, da je območje evra pripravljeno še naprej podpirati Grčijo, a da se ta mora držati svežnja, dogovorjenega v noči s 26. na 27. oktober ter nadaljevati izvajanje programa EU in Mednarodnega denarnega sklada.

Tudi Slovenija pogojuje nadaljnjo pomoč Grčiji

Danes se je na dogajanje v Grčiji odzval tudi premier Borut Pahor. Povedal je, da se v evroobmočju dogaja nekaj, česar do zdaj še nismo videli. Po njegovih besedah se Evropa z dolžniško krizo sooča nepripravljena. Še posebej težavno je imeti skupno valuto in hkrati 17 različnih fiskalnih politik. Že v začetku gospodarske krize so ugotovili, da so pomembne strukturne spremembe, med njimi je tudi pokojninska reforma. Prihodnji teden bo imel finančni minister Franci Križanič mandat, da se na sestankih s kolegi iz evroobmočja in tudi EU pogovarja o pomoči Grčiji. Če ne bo prinesel zadovoljivih dogovorov, predvsem pa zagotovil, da bo Grčija upoštevala dogovorjeno, potem slovenske pomoči ne bo, dodaja Pahor.

Pojasnil je, da je Slovenija do zdaj Grčiji izplačala 233 milijonov evrov, naslednja tranša pa naj bi znašala še 29 milijonov evrov. Posojila so zavarovana, njihov odpis ni mogoč, lahko pa se podaljša ročnost, trdi Pahor in zagotavlja, da ne gre za slabo naložen denar.