Vprašanje iraškega orožja za množično uničevanje, ki je bilo po zagotavljanju Busheve administracije, glavni razlog za napad na Irak, sedaj ga pa ni nikjer najti, je v ospredju javnih razprav v ZDA.
Ameriški predsednik George Bush želi poznati vsa dejstva o spodrsljajih obveščevalnih služb glede domnevnega iraškega orožja za množično uničevanje v Iraku, vendar pa ni želel govoriti o nujnosti neodvisne raziskave o tem vprašanju. "Hočem primerjavo med tistim, kar so v Iraku odkrili inšpektorji OZN, in tistim, v kar smo bili prepričani pred vojno v Iraku," je na novinarski konferenci po srečanju z ameriškimi gospodarstveniki dejal Bush.
Ameriška administracija se je znašla v neprijetnem položaju po nedavnem pričanju nekdanjega vodje preiskovalcev CIA v Iraku Davida Kayja. Ta je pred senatnim odborom za oborožene sile priznal, da v Iraku ni omenjenega orožja, da ga ni že od sredine 90. let in da obveščevalne agencije dolgujejo opravičilo Bushu, ker mu niso dale pravih informacij.
Kay sicer odobrava preiskavo, vendar le preiskavo obveščevalnih agencij. Ameriški administraciji to ne ustreza, saj je takšna preiskava v predvolilnem letu lahko izjemno neprijetna in nepredvidljiva.
Riceova prepričuje javnost
Svetovalka ameriškega predsednika za nacionalno varnost Condoleezza Rice, ki je nekaj mesecev skoraj ni bilo na spregled, je na televizijskih programih ABC, NBC in CBS zagovarjala odločitev za vojno in zavračala zahteve po neodvisni preiskavi. Komentatorji liberalnejših časopisov, kot je New York Times, so si privoščili predvsem predsednika in njegovega podpredsednika Cheneyja.
Demokratski kandidati kritizirajo početje v Iraku
V razpravo pa so se z navdušenjem vključili demokratski predsedniški kandidati, ki so se pomerili na javni debati v Greenvilleu v Severni Karolini. Debata je bila sicer večinoma v znamenju Iraka. Clark bi položaj rešil z napotitvijo sil zveze Nato, Kucinich pa z mirovnimi enotami OZN, reparacijami iraškim žrtvam ameriškega bombardiranja in odpovedjo naftnim interesom.
Kerry je znova opravičeval svoj glas za vojno in dejal, da ga je Bush zavedel, ker ni zgradil legitimne koalicije in šel v vojno kot zadnji izhod. Sharpton je glede iraške vojne poudaril, da ne smejo dopustiti Bushu, da bi se izmazal s sprevračanjem razlogov za vojno, ker je pred njo govoril, da je potrebna zaradi nevarnosti orožja za množično uničevanje, sedaj pa skuša vojno utemeljiti na dejstvu, da je bil iraški diktator Sadam Husein slab človek.
