Britanci le nekaj ur po odločilnem glasovanju že napadli IS

Britanski parlament je po več kot desetih urah razprave pozno zvečer v sredo potrdil udeležbo v napadih na samooklicano Islamsko državo (IS) v Siriji s 397 glasovi proti 223. 

Le nekaj ur po odločilnem glasovanju so Britanci že izvedli prve zračne napade. Z britanskega ministrstva za obrambo so namreč sporočili, da so se letala britanske vojske, ki imajo bazo na Cipru, vrnila s "prve ofenzivne operacije nad Sirijo in izvedla napade". Niso pa želeli razkriti podrobnosti glede napadenih ciljev.

Po poročanju britanskega BBC so v napadih sodelovala štiri letala tornado z vodenimi raketami, ki so obstreljevala naftno polje pod nadzorom IS na vzhodu Sirije.

Britanski obrambni minister Michael Fallon je kasneje sporočil, da so bili napadi "uspešni" in da pomenijo začetek "dolge kampanje" napadov na skrajneže. "Tornadi so bili uspešni in vsi štirje so se uspešno vrnili," je povedal za BBC. Obenem je dejal, da je Velika Britanija "resna zaveznica, ki je prišla na pomoč Franciji, ko je ta zanjo zaprosila".

Francoski predsednik Francois Hollande je zračne napade Velike Britanije pozdravil ter jih označil kot "odgovor na poziv k solidarnosti, ki ga je naslovil na Evropejce" v luči terorističnih napadov v Parizu 13. novembra, v katerih je umrlo 130 ljudi. S poudarkom na simboličnem pomenu britanskega ukrepa je tudi francoski zunanji minister Laurent Fabius menil, da so zračni napadi in glasovi poslancev, ki so jih podprli, "konkretna demonstracija solidarnosti z našo državo".

Z britansko odločitvijo je pričakovano zadovoljen ameriški predsednik Barack Obama. Sporočil je, da je Velika Britanija eden najbolj cenjenih partnerjev ZDA od samega začetka bojev proti IS. Obama pa je obenem pozdravil tudi odločitev nemške vlade, da v podporo koalicijskim prizadevanjem proti IS zagotovi 1200 vojakov. To vključuje izvidniška letala, zračne tankerje in podporo francoski letalonosilki Charles de Gaulle. "Čeprav je za to potrebna še potrditev nemškega parlamenta, pa gre za jasno znamenje nadaljevanja nemške zaveze za kampanjo proti IS," je sporočil Obama in dodal, da je IS globalna grožnja, ki se mora poraziti z globalnim odgovorom.

Niso pa vsi tako zadovoljni z odločitvijo britanskega parlamenta kot Obama. Že med razpravo so številni poslanci, tudi vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn, jasno dali vedeti, da se ne strinjajo s sodelovanjem v napadih. Corbyn je britanskega premierja Davida Camerona obtožil, da drvi v vojno in da njegovi argumenti ne zdržijo. Vendar se je pokazalo, da so laburisti globoko razdeljeni glede vprašanja. Okoli 67 laburističnih poslancev od skupno 231 naj bi glasovalo za sodelovanje v zračnih napadih, med drugim tudi enajst vodilnih poslancev.

Pred parlamentom so že drugo noč zapored svoje nestrinjanje z napadi izražali tudi protestniki, ki se jih je zbralo okoli 2000.