
Papeža Janeza Pavla II. so v manj kot mesecu dni zaradi šibkega zdravja dvakrat sprejeli v rimsko bolnišnico. V javnosti so se zato spet pojavila ugibanja o morebitnem papeževem odstopu in njegovih najverjetnejših naslednikih.
Kljub opozorilom medicinske stroke, da papež med dolgotrajnim okrevanjem ne bo sposoben opravljati rednih obveznosti, analitiki poudarjajo, da je njegov odstop malo verjeten. Analitik za Vatikan John Wauck kot edino možnost odstopa vidi popolno nesposobnost opravljanja papeževega dela - na primer, če bi padel v komo. "Dokler pa ima papež jasne misli in lahko komunicira, tako da piše ali kako drugače, bo po mojem mnenju ostal papež," je dodal.
Komu, če sploh, lahko papež ponudi odstop?
Uradni Vatikan molči o tem, ali je papež v pisni izjavi že navedel svojega naslednika v primeru, če ne bo več sposoben opravljati svojega dela. Analitiki pa se sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če Janez Pavel II. ponudi svoj odstop. Po cerkvenem pravu namreč nihče ne more sprejeti papeževega odstopa, saj ta funkcija predstavlja vrh cerkvene hierarhije.

Wauck je pojasnil, da odstopne procedure ni, saj ni nikogar, ki bi lahko sprejel odstop papeža. "Komu naj poda svoj odstop? Na svetu ni nikogar, ki lahko sprejme papežev odstop. Sploh pa ni nujno, da ga kdo sprejme. Papež lahko preprosto odstopi," je povedal.
Sodano najverjetnejši naslednik?
Do zdaj je odstopil zgolj papež Celestin V. pred dobrimi 800 leti. Zato je v začetku meseca veliko prahu dvignila izjava vatikanskega državnega sekretarja, kardinala Angela Sodana, s katero ni izključil papeževega odstopa. Prav Sodano naj bi bil eden izmed tistih, ki se v ozadju odločno potegujejo za sedež poglavarja rimskokatoliške cerkve.

Poleg Sodana analitiki kot najverjetnejše naslednike omenjajo kardinala Giovannija Battisto Rea, ki usklajuje delo nadškofov po svetu in je za mnoge človek številka dve v Vatikanu, glavnega vatikanskega ideologa, kardinala Josepha Ratzingerja in vplivnega kardinala Camila Ruinija.