Katar odgovoril na zahteve Savdske Arabije in njenih zaveznic, a vsebina še ni znana

Potem ko se je v nedeljo Katarju iztekel desetdnevni ultimat za izpolnitev 13 zahtev, ki so mu jih postavile Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn in Egipt, so te štiri arabske države rok za izpolnitev njihovih zahtev podaljšale še za 48 ur. To so storile na zahtevo kuvajtskega emirja, ki posreduje v sporu.

Katarski zunanji minister Mohamed bin Abdulrahman al Thani je nato danes kuvajtskemu emirju Sabahu al Ahmadu al Džaberju al Sabahu vročil odgovor na zahteve Savdske Arabije in njenih zaveznic glede trenutnega spora med državami. Podrobne informacije o njem še niso znane, je pa katarski zunanji minister že v nedeljo zatrdil, da bi morali zavrniti zahteve arabskih držav, ki po njegovem mnenju posegajo v suverenost Katarja.

Medtem potekajo tudi druga poglobljena prizadevanja za rešitev diplomatske krize s Katarjem. Ameriški predsednik Donald Trump se je tako po telefonu pogovarjal z vodilnimi predstavniki vpletenih držav, med drugim s katarskim emirjem, šejkom Hamadom bin Kalifom al Tanijem in savskim kraljem Salmanom. Na poti v regijo je tudi nemški zunanji minister Sigmar Gabriel, ki naj bi popoldne prispel v prestolnico Savdske Arabije Džedo.

Savdski kralj Salman je zaradi krize glede Katarja odpovedal sodelovanje na vrhu skupine G20, ki bo 7. in 8. julija v Hamburgu. Namesto njega se bo vrha udeležil minister za finance Mohamed al Džadan.

Ena najhujših diplomatskih kriz v Zalivu

Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Egipt in Bahrajn so diplomatske stike s Katarjem prekinile 5. junija in mu 22. junija postavile ultimat z več zahtevami. Arabskim državam ni po godu, da je Katar v dobrih odnosih z Iranom in da podpira  (po njihovem mnenju) teroristične skupine, med njimi Muslimansko bratovščino, Al Kaido in libanonsko gibanje Hezbolah.

Od Katarja zato zahtevajo, da uradno in javno prekine vse vezi s teroristi in drugimi ideološkimi organizacijami ter preda vse domnevne teroriste, ki se nahajajo na ozemlju države. Doho so pozvali tudi k zaprtju katarske televizije Al Jazeera.

Televizija je v odzivu zapisala, da bi bilo zaprtje napad na svobodo medijev. "Menimo, da vsak poziv k zaprtju Al Jazeere predstavlja poskus utišanja svobode izražanja v regiji in omejevanje pravice ljudi do obveščenosti," so zapisali. Sporočili so še, da poziv k zaprtju "obžalujejo".

V okviru zahtev mora Katar zapreti turško vojaško oporišče v državi. Turški vojaki so sicer ravno pred kratkim prispeli v Doho na skupne vojaške vaje.

Savdska Arabija in zaveznice zahtevajo še, da se Katar neha vmešavati v notranjo in zunanjo politiko teh držav in preneha podeljevati katarsko državljanstvo državljanom teh štirih držav, plačati pa mora tudi reparacijo za vso morebitno škodo ali stroške, ki so nastali v preteklih letih zaradi katarske politike.

Gre za eno od najhujših diplomatskih kriz v regiji v zadnjih desetletjih. Katar, ki večino življenjskih potrebščin uvozi, je sedaj odvisen od iranske in turške pomoči.