Ali sploh ima Hrvaška pogrešane dokumente?

Glavni sodnik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na sojenju trem hrvaškim generalom Alphons Orie je v ponedeljek zavrnil zahtevo glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza, da izda sodni poziv Hrvaški zaradi skrivanja topniških dnevnikov o napadih na Knin leta 1995, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sodni senat je po pisanju Hine ugotovil, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da topniški dnevniki, ki jih haaško tožilstvo od Hrvaške zahteva že dve leti, dejansko obstajajo. Ob upoštevanju vseh nejasnosti v zvezi z nastankom, obstojem in lokacijo dokumentov sodni senat namreč meni, da izdaja poziva za njihovo dostavo sodišču ne bi bila upravičena, so sporočili iz Haaga.

Hrvaški dnevnik Večernji list podobno piše, da je razlog za zavrnitev Brammertzove zahteve ta, da sodni senat nima dovolj informacij, ki bi kazale, da ima Hrvaška pogrešane dokumente. Obenem časnik dodaja, da se je Orie za to odločil, ker meni, da ni nobene potrebe za izdajanje sodnih pozivov in da bo "epizodo o topniških dnevnikih" zaključil.

Zaradi pogrešanih dnevnikov je Brammertz Hrvaško kritiziral pred Varnostnim svetom ZN, njegove ocene o nezadostnem sodelovanju Zagreba s haaškim sodiščem pa tudi zavirajo odpiranje pogajalskega poglavja z EU o pravosodju.

Večernji list dodaja, da je s tem sodišče Brammertzu pustilo le malo manevrskega prostora pri stališču, da mora Hrvaške s sodiščem sodelovati in da lahko kot tožilec zahteva vsakršne morebitne nove informacije. Po oceni časnika lahko sedaj Hrvaška ovrže tezo, da je skrivala topniške dokumente.

Hina po drugi strani piše, da je Orie v obrazložitvi ponedeljkove odločitve poudaril, da je verodostojnost nekaterih informacij, ki jih je v t. i. administrativni preiskavi glede dnevnikov zbrala hrvaška vlada, vprašljiva. Nekatera vprašanja tako ostajajo neodgovorjena, vendarle pa je Zagreb v minulih letih očitno okrepil iskanje dnevnikov, zato si je po besedah Orieja tokrat prislužil pozitivno oceno.

Hrvaška bo nadaljevala preiskavo

Hrvaška premierka Jadranka Kosor je v odzivu ocenila, da je dobro, da je haaško sodišče prepoznalo napore hrvaške vlade, ko gre za polno sodelovanje Zagreba s Haagom. Ocenila je, da brez te ocene verjetno ne bi odprli niti poglavja 23 o pravosodju v pogajanjih z EU.

Poudarila je, da bo Hrvaška "kljub dobrim novicam" nadaljevala preiskavo. Hrvaško zanima usoda vsakega posameznega dokumenta iz topniških dnevnikov do najmanjše podrobnosti, in sicer "zaradi nje same", je Kosorjeva novinarjem povedala po današnji seji komisije za spremljanje izvajanj ukrepov v boju proti korupciji.