Razmere v Kirgiziji se umirjajo, dobro deluje prisotnost na novo organizirane policije in prostovoljcev, ki skrbijo za red, je povedal osebni predstavnik predsedujočega Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi za države Srednje Azije Lojze Peterle. Dodal je, da je bilo ponoči v središču Biškeka mirno, do spopadov pa je prišlo na obrobju, kjer sta dva človeka umrla. Miren je tudi jug države, kjer se je revolucija začela.
Grožnje Bakijevu
"Prejeli smo informacije o možnem atentatu na predsednika Bakijeva," je povedala njegova predstavnica Jelena Buldakova. Tiskovno konferenco začasnega predsednika so zato iz poslopja vlade takoj premestili v prostore varnostne službe.
Akajev je v Rusiji
Iz Kremlja so sporočili, da je strmoglavljeni kirgiški predsednik Askar Akajev v Rusiji. Akajev je namreč Kremelj zaprosil za dovoljenja, da lahko pride v državo, kar so mu
tudi odobrili, je zapisano v kratkem sporočilu iz urada ruskega predsednika Vladimirja Putina. Akajev je v Rusijo v petek zvečer priletel iz Kazahstana.
Začasni predsednik in premier Kurmanbek Bakijev, ki je v petek imenoval nove ministre svoje vlade, pravi, da lahko odstavljeni predsednik Akajev ob svoji vrnitvi pričakuje oster sprejem. "Ogorčenost in užaljenost ljudi zaradi Akajeva in njegove družine je zelo velika. Če bi se vrnil, bi bil zagotovo v nevarnosti," opozarja Bakijev in dodaja, da je pripravljen poskrbeti za njegovo varnost. Nove kirgiške oblasti sicer njegove izročitve ne nameravajo zahtevati.
Ruski predsednik je že včeraj napovedal, da njegova država ne bo nasprotovala prihodu Akajeva. Hkrati pa je izrazil podporo novim oblastem in jim že ponudil pomoč.
Rusija se je s tem prva odzvala na poziv Bakijeva, naj mednarodna skupnost Kirgiziji nameni materialno pomoč. “Potrebujemo zunanjo pomoč. Kmalu ne bomo imeli s čim nahraniti ljudstva,” je povedal Bakijev.
Kirgizija je po Ukrajini in Gruziji že tretja država bivše Sovjetske zveze, kjer so po volitvah izbruhnili nemiri. Za razliko od svojih predhodnic pa kirgiška opozicija nima enotnega vodstva.
Policija umirila situacijo v Biškeku
Jutranje ure so v prestolnici minile relativno mirno. V bližini nekega nakupovalnega centra so se slišali občasni streli, nad poslopjem pa se je vil oblak dima. Kirgiška prehodna vlada je v petek poskušala končati razuzdano in nezakonito divjanje prebivalcev Biškeka in na ulicah povečala število policistov, ki so s streljanjem v zrak razgnali razjarjeno množico. Več protestnikov je v prejšnjih dneh nastalo situacijo izkoristilo za vandalizem in krajo. Vdrli in izropali so številne nakupovalne centre, v središču Biškeka naj skoraj ne bi bilo več mogoče najti nedotaknjene trgovine. Premožne družine so v strahu zapustile svoje domove, saj predvidevajo, da so naslednja tarča kriminalcev.
Novi vodja varnostnih sil Felix Kulov je prav tako potrdil, da nadzirajo položaj v državi in zavrnil zahteve po uvedbi policijske ure.
Po uradnih podatkih pa naj bi od četrtka umrli trije ljudje, 173 je bilo ranjenih, medtem ko je po neuradnih podatkih umrlo šest ljudi, 400 je ranjenih.
Iz regije Čim Korgon, kjer se je Akajev rodil in kjer ima tudi največ podpore, pa se je proti Biškeku odpravilo okoli tri tisoč protestnikov, ki nasprotujejo "nezakonitemu prevzemu oblasti", vendar so se že na poti razšli. Vodil jih je odstavljeni notranji minister Kenešbek Dušebajev. "Država je razdeljena in vse je nared za državljansko vojno," je povedal Dušebajev.
Amerika obljubila pomoč
Ameriški State Department je sporočil, da bodo ZDA pomagale Kirgiziji, da premaga politično krizo. Ob tem so ZDA podprle miroljubni proces pri izgradnji demokracije. Kot je dejal namestnik tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Adam Ereli, bo Washington še naprej sodeloval s partnerji v mednarodni skupnosti, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Rusijo in sosednjimi državami Kirgizistana, da bi pomagale kirgiškemu narodu na poti politične tranzicije.
Ameriška državna sekretarka Condoleeza Rice se je po telefonu pogovarjala z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom o prizadevanjih držav za združitev sil pri reševanju krize v Kirgizistanu. "Strinjala sta se, da je pomembno, da mednarodna skupnost skupaj sodeluje, da bi pomagala kirgizistanskemu narodu iz te politične krize. Strinjala sta se glede pomembnosti vladavine prava, nenasilja in podpore mednarodne skupnosti," je še dejal Ereli.
Uzbekistan pripravljen na sodelovanje
Uzbekistan je medtem izrazil pripravljenost sodelovati z novimi kirgizistanskimi oblastmi, vendar pa je ob tem opozoril pred tujim vmešavanjem in uporabo sile za rešitev obstoječih problemov. "Uzbekistan je pripravljen sodelovati z voditelji, vlado in parlamentom, ki imajo podporo in zaupanje prebivalstva. Uzbekistansko stališče temelji na dejstvu, da dogodki v Kirgizistanu niso spontani proces, temveč rezultat protesta prebivalstva in njegovega ogorčenja zaradi socialne in gospodarske bede ter korupcije," je v sporočilu za javnost zapisalo uzbekistansko zunanje ministrstvo.
Ob tem je Taškent opozoril Biškek, naj pri reševanju krize uporabi zakonita sredstva. "Zelo pomembno je, da izključijo vsakršno tuje vmešavanje in ne uporabijo sile za rešitev obstoječih problemov, temveč da v prvi vrsti uporabijo miroljubna pogajanja z vsemi stranmi brez kakršnihkoli ultimatov," je še zapisalo uzbekistansko zunanje ministrstvo.
