Ken Carson - More Chaos
Pa saj (še) več kaotičnosti, navsenazadnje, sploh ni priporočljive! Vsaj za človeku (in drugim živalim) dostojno vsakodnevno bivanje. Rage (bes) je hiphopaški mikro-žanr, ki je izšel iz trapa. Slednjega večina še ni, in ga bržčas nikoli ne bo priznala kot legitimnega. Če pa že, pa le kot hudo nadlego ali zvočno motnjo, torej kot trendovsko vele-zablodo. A medtem ko se skladi novih hibridnih zvočnih zvarkov še niso začeli posedati, je ustvarjalni krožek zbran okrog trap prvaka Playboi Cartija osvojil že drugo premijsko zmago v zadnjem mesecu. Carti je svoj novi album Music že marca pognal na vrh ameriške lestvice, tam pa ga je pred dnevi nasledil nihče drug kot njegov pionirček. Ki je za nameček slogovno še veliko bolj radikalen kot je Carti kadarkoli bil. 25-letni atlantski raper Ken Carson je grozeča bobnenja, glitchy zvončkljanja in surove basovske distorzije zlil v albumsko celoto, ki pri povprečnem, sploh belopoltem glasbenem navdušencu, skozi sluhovode steče le na silo. Šele sedmi zaporedni posnetek Trap Jump je nekaj približno odrešujočega, saj po četrt ure strnjenega koncetrata industrijskega šuma le dospemo do oaze nečesa nekoč-nekje že slišanega. Brez zaznavnih pavz v sestavi songa Trap Jump bi nevro-sistem marsikoga že pregorel. Tudi nadaljevanje albumskega loka strukturne monotonosti ne uspe preseči. Slovita Rolandova ritem-mašina 808 še naprej neumorno šprica, ob tem da Carson kot repetitaitvni bruhač temačnih spakedrank nikakor nima namena utihniti. Njegov vročično-modificiran glas je nekaj doseldno peklenskega. A vendar nekateri Carsonove verze razumejo kot motivacijske, medtem ko komercialni uspeh dela More Chaos komplotu dodaja novo dimenzijo. Nov estetski super-ekstrem primeren za takojšnjo poglobljeno kulturološko analizo. Morda pa je to pop glasba prihodnosti?
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.