S taboriščem za domnevne teroriste, ki so ga pred 10 leti odprli v vojaškem oporišču Guantanamo na Kubi, so se ZDA izognile pristojnostim ameriških sodišč.

Ameriški predsednik Barack Obama ga je januarja 2009 ukazal zapreti, a si je pozneje premislil. Zaprtje je obljubljal že med predsedniško kampanjo leta 2008, nato pa januarja 2009 podpisal ustrezen ukaz, s katerim je obenem ustavil vse postopke pred posebnim vojaškim sodiščem, ki po trditvah kritikov niso poštena zaradi naravnanosti v korist tožilstva. Maja istega leta je senat prepovedal financiranje zaprtja taborišča in selitev ujetnikov v ZDA, vendar je Obama vseeno ukazal začetek priprave na selitev v zvezni zapor v Illinoisu, kar pa se ni nikoli zgodilo.

Ko je Obama prišel na oblast, je bilo v Guantanamu še 242 ljudi, izpuščanje v domače države oziroma v države, ki so jih bile pripravljene sprejeti, je teklo naprej do njegovega podpisa zakona o vojaškem proračunu januarja lani. Zakon je prepovedal tudi izpuščanja ujetnikov, ne le selitev na ameriška tla. Obamova administracija se je odločila nadaljevati postopke pred posebnim vojaškim sodiščem za 32 ujetnikov iz Guantanama, doslej pa je bila obtožnica vložena le proti Rahimu al Naširiju zaradi organizacije napada na rušilec Cole leta 2000 v Jemnu. Prav tako bo "za večno" brez sojenja za zapahi ostalo 46 osumljencev, ki jih sodišče ne more obsoditi ali zaradi pomanjkanja dokazov ali kršitev postopka oziroma človekovih pravic.

Janez Lenarčič (Ovse): ZDA naj čim prej zaprejo taborišče

V Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) so razočarani, ker taborišče po 10 letih še vedno deluje in so osumljenci še vedno zaprti brez časovne omejitve in brez vloženih obtožnic. "Standardi univerzalnih človekovih pravic zahtevajo, da zaporne razloge za osumljence terorizma spremljajo tudi konkretne obtožbe in da so priprti takoj obveščeni o obtožbah in da se jih privede pred pristojno sodno telo," je poudaril direktor Ovsejevega urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Janez Lenarčič.

Obžaluje, ker so ZDA z nedavnim sprejetjem zakona o nacionalni obrambi tudi pravno uzakonile pripor brez časovne omejitve. V imenu Ovseja je pozval ZDA, naj čim prej sodno in v skladu z mednarodnimi standardi obravnavajo še preostale zapornike v Guantanamu ali pa naj jih izpustijo. Opozoril jih je še, da so se kot sodelujoča država v Ovseju zavezale k spoštovanju človekovih pravic, tudi v boju proti terorizmu, in da bodo zagotavljale pravico do poštenega sojenja v razumnem času.

Prvič so pripeljali 20 ujetnikov

Na Kubi je 10. januarja 2001 pristalo tovorno letalo iz Afganistana s prvimi 20 ujetniki, ki so jih namestili v lesene barake, obdane z bodečo žico kampa "Rentgen" (X-Ray), kjer so nekoč gostili begunce s Haitija. Prvi poveljnik taborišča, polkovnik Terry Carrico, je od vojaškega in političnega vrha ZDA slišal, da gre za izjemno nevarne ljudi, ki bi lahko "pregrizli hidravliko letala, da bi ga zrušili".

Bil pa je presenečen, ko je videl suhljate, izmučene in pohlevne ljudi v verigah in pod kapucami, ki se niso niti najmanj upirali. Za spletno izdajo revije Newsweek Daily Beast je dejal, da bi bilo treba zapreti taborišče, ker je odslužilo svojemu namenu. Ujetniki nikoli niso imeli kaj prida obveščevalnih podatkov, obenem ljudi ni bi smeli imeti zaprtih brez obtožnice, meni. Zatrdil je še, da so z ujetniki v času njegovega poveljstva ravnali v skladu s pravili.

Po oktobru 2002 dovolili mučenje

Zlorabe naj bi se začele pozneje, po oktobru 2002, ko je nekdanji ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld dovolil uporabo "posebnih zasliševalskih metod", ki jim v civiliziranem svetu pravijo mučenje. Ujetnike so spolno zlorabljali, jim odrekali spanje, jih osamili. Grozili so jim s psi, izpostavljali so jih ekstremnim temperaturam in hrupu. Prisilno so jih zdravili, norčevali so se iz islamske vere.

Tako imenovanega vodnega deskanja, priljubljene metode španske inkvizicije, naj ne bi izvajali, so pa metodo uporabili pri domnevno glavnem organizatorju terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalidu Šejku Mohamedu, ki so ga skupaj z drugimi "teroristi visoke vrednosti" leta 2006 prepeljali v Guantanamo iz tajnih zaporov Cie. S četverico drugih je danes še vedno pod nadzorom Cie v tako imenovanem kampu 7.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!