Zlorabam z davčnimi oazami se lahko izognemo le z globalnimi rešitvami

Ljudje se za ustanovitev t. i. offshore podjetij ali podjetij, registriranih v davčni oazi, odločijo iz različnih razlogov, skupno pa jim je po definiciji to, da uporabniku z ustrezno zakonodajo omogočajo privilegiran davčni položaj. V Sloveniji se je to praviloma uporabilo, ko je nekdo prodal delež slovenskega podjetja, je dejal davčni svetovalec Ivan Simič. "Najbolj zanimivo je bilo to od leta 2004, ko so se te prodaje najbolj razširile, val je ostal še nekaj časa," je dejal.

"Prav je, da pride do takšnih razkritij, toda hkrati ne smemo stigmatizirati podjetij, ki poslujejo v davčnih oazah na povsem legitimen način," je za Dnevnik opozoril davčni svetovalec Darko Končan. Po njegovem je treba razlikovati tudi med davčnimi rezidenti in državljani Slovenije. "Med 74 primeri, ki se navezujejo na Slovenijo, so zagotovo vsi naši državljani, verjetno pa niso vsi tudi davčni rezidenti, kar pomeni, da vsem ni treba plačevati davkov v Sloveniji," je še poudaril za časnik.

Več regulacije in nadzora, a še vedno tolerirani možni obvodi

A na tem področju se je v zadnjem času precej spremenilo. Danes je precej več nadzora, vsako takšno transakcijo nadzirajo denimo Banka Slovenije, Urad RS za preprečevanje pranja denarja in Furs. "V evropskih bankah v zadnjem letu, letu in pol skorajda ne morete več odpreti računa za ustanovitev offshore podjetja. To se tako sedaj zmanjšuje," je ponazoril Simič.

Pritrdil mu je namestnik generalne direktorice Finančne uprave RS (Furs) Peter Jenko, ki je dejal, da bi bilo napačno, če bi na podlagi tega razkritja sodili o današnjem stanju. V zadnjih desetih letih je po njegovem prišlo do velikega preskoka, tako na širšem mednarodnem področju kot na področju EU. A je opozoril, da gre za "globalen problem, ki ga je treba reševati z globalnimi rešitvami".

Tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič je ocenil, da Slovenija sama tega področja ne more občutno spremeniti. "Zadnje razkritje kaže natančno na jedro problema: večina ljudi, ki so na ta način prikrivali ali 'davčno optimizirali' premoženje, prihaja iz držav, ki imajo močnejše institucije in nadzorne organe kot Slovenija, pa se je to kljub temu razkrilo šele prek novinarjev," je povedal za Delo.

Dokler bodo ključne svetovne ekonomije to tolerirale, toliko časa bomo po njegovih besedah imeli tovrstne davčne utaje, korupcije, avtokratske voditelje, polne denarja na tujih računih. "Ko bi na primer EU in OECD skupaj sprejela predpise, po katerih banke ne bi smele poslovati z bankami v državah, ki ne zadoščajo pogojem transparentnosti, bi bilo zgodbe konec. Če se vprašamo, zakaj to že ni narejeno, pa poglejmo seznam imen, ki so bili kot lastniki računov v teh državah objavljeni," je izpostavi za časnik.

Legalno – nelegalno izogibanje zapovedanim obveznostim in nadzor

Kot so za razumevanje problematike dodatno pojasnili v Fursu, se lahko plačilu davkov izogiba na zakonit in na nezakonit način. O nezakonitem ali davčni utaji govorimo, kadar gre za t. i. nezakonito izogibanje davkom oz. kadar gre za zlorabo predpisov, s čimer bi se na nezakonit način zmanjšala davčna obveznost.

Zakonito izogibanje plačilu ali zmanjševanju davčnega bremena pa je t. i. davčno načrtovanje z uporabo zakonitih metod in sredstev. "To pomeni, da se z davčnim načrtovanjem zniža davčna obveznost ob upoštevanju domačih zakonskih predpisov in mednarodnih pravil obdavčitve v primeru, da govorimo o subjektu, ki posluje mednarodno," so nanizali.

Z odlivi sredstev v davčne oaze sta s Fursovim delom povezana dva projekta nadzora: davčne oaze in ciljno usmerjeni nadzori prijave premoženja. V prvem primeru je Furs med letoma 2011 do 2015 opravil 942 nadzorov in dodatno odmeril za 24 milijonov evrov dodatnih obveznosti, v primeru prijav premoženja pa je bilo v obdobju od 2009 do 2015 opravljenih 377 nadzorov in odmerjenih za 62,4 milijona evrov dodatnih obveznosti.

Ponudniki plačilnih storitev v Sloveniji so ob tem od jeseni 2011 dolžni posredovati uradu za preprečevanje pranja denarja podatke o vseh nakazilih v vrednosti nad 30.000 evrov, ki so šla na račune pri bankah v državah, za katere obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja in financiranja terorizma, ali na račune družb s sedežem v teh državah. Urad objavlja tudi seznam omenjenih držav.