Kuštrin o spremembah zakonodaje: Tisti, ki denarja nimajo, bodo še vedno čakali

V koordinaciji zdravniških organizacij so kritični do predlogov zakonov na področju zdravstva. Po njihovem mnenju ukrepi niso zasnovani celovito in ne prinašajo ničesar za bolnike. Moti jih tudi to, da jih ministrstvo za zdravje sicer vsakokrat formalno zaprosi za pripombe do predlogov zakonov, nič od tega pa ne upošteva.

Po mnenju predsednice Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helene Mole je zdravstveni sistem potreben celovite prenove, medtem ko ministrstvo z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti ureja obrobne zadeve, kot je podeljevanje koncesij. Tako pred tem pogreša ureditev denimo mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, spremembo organizacije itd.

"Želela bi si, da bi za ta zdravstveni sistem končno poskrbel nekdo, ki je sposoben pogledati nanj s strani bolnika," je dejala in dodala, da zakonodajne rešitve, ki jih vlada pošilja v DZ pod krinko, da se je naredilo nekaj za zdravstvo, ne prinašajo nič za bolnike.

Medtem ko so bile pred petimi leti samoplačniške zdravstvene storitve na področju pediatrije velika izjema, je danes žal postalo pravilo. "To ni majhna stvar, če mora šolar z zlomljenimi očali čakati na okulista tedne in mesece," je dejala in dodala, da so dolge čakalne vrste za otroke tudi na področju dermatologije in alergologije. Zato so prisiljeni pisati napotnice pod nujno in hitro, da otroci pravočasno pridejo na storitev. Opozorila je, da predlog nove stopnje nujnosti "zelo hitro" v okviru predloga novele zakona o pacientovih pravicah, ne bo prinesel nič za bolnike, saj je težava v kapacitetah izvajalcev.

"Na drugo kot celovito rešitev sprememb zdravstvenega sistema zdravniki ne pristajamo," je dejala in dodala, da bi bilo bolje, da se parcialno sploh ne uvajajo spremembe, saj bo potem v prihodnjih letih in desetletjih še več dela, da jih bodo popravili.

'Tisti, ki denarja nimajo, bodo še vedno čakali'

Tudi predsednik Fidesa Konrad Kuštrin upa, da predlogi zakonov na področju zdravstva, takšni kot so, ne bodo sprejeti, ampak da se bo sprememb zdravstva lotila kakšna vlada, ki bo imela izdelano vizijo. Po njegovem mnenju so predlagane spremembe zakona "izključno piar poteze v cilju cenenega zadovoljevanja nekaj členov koalicijske pogodbe". "Tudi koalicija pri zakonodaji ni enotna in se dikcije zakonov spreminjajo iz ure v uro. Vnaprej zavračamo vsako odgovornost za to, da bo zdravstveni sistem še slabši, še manj dostopen," je dejal in dodal, da bodo takšne spremembe škodile predvsem bolnikom.

Ocenjuje, da bodo predlagane spremembe pripeljale v položaj, da bodo tisti, ki denarja nimajo, še vedno čakali in to celo dlje časa, tisti, ki denar imajo, pa si bodo storitve plačali. "To deluje kot indijski vlak," je dejal.

Kot ustavno sporno je ocenil omejevanje pravice zdravnikov do dela pri drugih delodajalcih. "Gre le za zadovoljevanje tistih famoznih zgodb o dobičkarjih in zaslužkarjih. Če teh 'dobičkarjev in zaslužkarjev' ne bi bilo, bi lahko zaprli mnoge oddelke, pa tudi brežiško, ptujsko, trboveljsko in morda še kakšno bolnišnico," je ocenil.

Spomnil je, da mora vlada v skladu z dogovorom o začasni zamrznitvi stavke spremeniti zakon o javnih uslužbencih. Napovedal je, da bodo pri tem vztrajali in da jih izgovarjanje na ministrstvo za javno upravo ne briga. Tako upa, da jeseni ne bodo prišli ponovno v položaj pred zaostritvijo stavke. Pojasnil je, da imajo glede tega danes sestanek na ministrstvu za zdravje.

Predsednik zdravniškega društva Radko Komadina pa je dodal, da je glavni strokovni svet društva večkrat protestiral proti temu, da se "stroko preslabo sliši pri pripravi reform". Tako ga skrbi, da zdravstvo brez pravih korakov in sprememb ne bo moglo biti v koraku z evropsko medicino. Tako poziva, naj se pred sprejemom zakonov prisluhne zdravništvu, saj so nekateri predlogi v zakonih nemoderni in niso v skladu s stroko in interesi bolnikov.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je dejala, da predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v obliki, kot je bil poslan v DZ, ne more podpreti. Po njeni oceni mnenje zdravništva pri pripravi zakona ni bilo dovolj upoštevano. Pričakuje pa, da jih bo ministrstvo bolj upoštevalo pri pripravi ostalih zakonov na področju zdravstva, tako so že začeli sodelovati pri spremembah zakona o zdravniški službi.

Zdravstveni zavodi zadovoljni s predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije so sporočili, da so zadovoljni z vladnim predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek je v današnjem sporočilu za javnost zapisal, da nasprotujejo "takšnim politikam koncendentov, ko se koncesije za izvajanje programa podeljujejo na način, da se program, s katerim so uporabniki zadovoljni, odvzame javnim zdravstvenim zavodom in se ga podeli koncesionarju".

"Prav je, da zakon izrecno določa, da se koncesija lahko podeli, če javni zdravstveni zavod ne zagotavlja izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določeno z mrežo javne zdravstvene službe, oz. če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti dostopnosti zdravstvenih storitev, ki jo določa mreža javne zdravstvene službe," je izpostavil.

V združenju zato podpirajo rešitve v aktualnem predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Mezek je ob tem spomnil na po njegovi oceni neselektivno podeljevanje koncesij v zadnjih dveh desetletjih, "ki je pripeljalo do pojavov posameznih koncesijskih ambulant oz. dejavnosti, ki so se širile povsem nesistemsko in stihijsko".

"Tudi v združenju ves čas poudarjamo, da mora biti razlog za podelitev koncesije predvsem javni interes, ki izvira iz javne mreže opravljanja zdravstvenih storitev, in ne želja ali zahteva posameznega zdravstvenega delavca, kot se je doslej pogosto dogajalo," je opozoril in se zavzel za ukinitev možnosti statusnega preoblikovanja koncesionarja.

V združenju so izpostavili tudi aktualnost področja sklepanja podjemnih pogodb. Kot je zapisal Mezek, podpirajo zakonski predlog v delu, "ko javnemu zdravstvenemu zavodu dopušča sklepanje podjemnih in drugih pogodb civilnega prava ne samo s fizičnimi osebami, ampak tudi s pravnimi osebami". Po njegovem mnenju bi morali zdravstveni zavodi dobiti več avtonomije in pristojnosti ter tudi večjo osebno odgovornost vodstev.

V zvezi z aktualnim predlogom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa so v združenju zdravstvenih zavodov zapisali, da v zakonskem predlogu podpirajo "ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo javne, pravičnejše dajatve".

Vlada je sicer prejšnji teden potrdila predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja področje podeljevanja koncesij, opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter ureja področje oglaševanja zdravstvenih storitev.