VIDEO: 'Zdravniki niso sami odgovorni za to, oni ne vodijo zdravstvene politike. Radi bi delali kot kolegi v Avstriji'

Zdravniki so ob 7. uri začeli stavkati, zato bodo delali le 40 ur na teden. Če vlada njihovim zahtevam ne bo ugodila,  nameravajo stavko še zaostriti. "Zdravniki bomo med stavko delali tako kot večina javnih uslužbencev. Da bodo pacienti občutili posledice, govori samo o tem, da je zdravnikov v tej državi premalo, da jih tudi do leta 2020 ali 2025 ne bo dovolj in da zdravniki delamo zelo veliko," je že včeraj v oddaji 24UR ZVEČER povedal predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, ki je tudi glavni zdravniški pogajalec. V oddaji se je soočil z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in iz ostre izmenjave mnenj je jasno, da bodo zelo težko zbližali stališča.

Stavki zdravnikov v okviru Fidesa so se pridružili tudi družinski zdravniki, združeni v sindikatu Praktikum. Ti bodo poleg tega, da bodo omejili svoje delo na 40 ur tedensko, bolnike tudi pogosteje napotili k specialistom. 

Danes brez gneče v čakalnicah, bolniki samoiniciativno preložili obiske

Na današnji novinarski konferenci sindikata Fides so predstavniki sindikata postregli z nekaj podatki s terena. Kot pravijo, jim iz 13 domov in 11 bolnišnic poročajo predvsem o manjšem navalu bolnikov. Ugotavljajo, da so ljudje najbrž samoiniciativno preložili obiske. Za zdaj delo poteka brez težav. To, da prvih nekaj dni ne pričakujejo pritiska, so že pred stavko opozorili družinski zdravniki. Prav tako ni pritiska vodstev, pravijo.

Zadnji odziv ministrice: Stavka ni potrebna, saj so se zgodili bistveni premiki, dogovorili smo se o realizaciji petih od osmih zahtev

Ministrica se je danes odzvala s sporočilom, da si v dobro bolnikov in zdravnikov želi, da bi se stavka čim prej končala. Odpovedala je preostale obveznosti, da bi se posvetila pogajanjem. Stavka je sicer legitimna pravica zaposlenih, pravi in dodaja, da v tem trenutku ni potrebna, saj ocenjuje, da so se na zadnjih pogajanjih o stavkovnih zahtevah zgodili bistveni premiki pri uskladitvi glede realizacije stavkovnih zahtev. Kot pravi, so uskladili dogovor o realizaciji 5 od 8 stavkovnih zahtev. 

O zahtevah sindikata po spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju je treba poudariti, da gre za vsebine, ki se nanašajo na sistemsko ureditev plačnega sistema, ki ni v pristojnosti ministrstva za zdravje, še sporočajo. 

Kuštrin zanikal dogovor o realizaciji petih od osmih zahtev

Ministrstvo za zdravje oz. vlada ni dala zdravnikom, ki so danes začeli stavkati, nobenega signala o nadaljevanju pogajanj, pravi Kuštrin. Po njegovih navedbah so jim z ministrstva sporočili, da Kolar Celarčeva vodi medresorske pogovore in usklajevanja z vlado. Zanika, da so se glede večine zahtev z vlado tudi uskladili.

"Imamo zelo veliko izkušenj z vladami, predvsem slabe. A to ne pomeni, da se nismo pripravljeni pogajati. Pogajati smo se bili pripravljeni tudi sinoči in danes," pravi. Opozoril je, da so vladi predstavili svoje zahteve po standardih in normativih ter spremembi plačnega sistema že pred dvema letoma. Obrnili so se tudi na kabinet predsednika vlade, kjer so mu želeli pojasniti, kaj pričakujejo od mandata te vlade, a niso dobili odgovora.

Z ministrstvom za zdravje so se od 17. marca pogajali, po njegovih navedbah neuspešno. "Ministrica se je z vso vnemo udeležila samo dveh sestankov," je ob tem dodal. "Nič nimamo proti članom vladne pogajalske skupine, ampak problem je v tem, da sta vlada in ministrstvo za zdravje pri pogajanjih držala figo v žepu," je dejal.

Stavko so napovedali že vsaj mesec dni prej, ministrstvo pa je potrebovalo kar 14 dni, da je sploh sestavilo pogajalsko skupino pod vodstvom ministrice. Pravi, da so bili za to, da bi se vlada na neki način zavezala k ureditvi razmer, da bi lahko stavko zamrznili. "Vlada je vsak naš tekst spremenila toliko, da je izvodenel," pravi. Besede ministrice, da so dosegli dogovore pri petih od osmih zahtev, zavrača.

Glede variabilnega nagrajevanja je dejal, da so že 15. julija ministrstvu poslali predlog variabilnega nagrajevanja, ministrstvo ni poslalo nobenega predloga. "Niso se odzvali, tega nočejo poznati." Popolnoma nerešena je med drugim zahteva za spremembo plačnega sistema, po kateri bi lahko zdravniki presegli 57. plačni razred. Tako imenovani elitni plačni razred je rezerviran za politike, pravijo in dodajajo, da nimajo želje, da bi vsi zdravniki dosegli ta razred. "Nikakor ne, le špica." Vlada se tudi do tega ni opredelila, pravi Kuštrin in še dodaja, da so se vedno pripravljeni pogajati. O morebitni zaostritvi stavke bodo govorili v petek.

"Mi smo s čakalnimi vrstami prav tako obremenjeni kot pacienti. Zdravnikom ni lahko, ko morajo nekomu povedati, kdaj bo lahko prišel na vrsto za operacijo. Zdravniki niso sami odgovorni za to, oni ne vodijo zdravstvene politike. Radi bi delali kot kolegi v Avstriji," pojasnjuje Kuštrin. Kot pravi, ne gre za željo po dvakratniku plače, temveč željo po boljših oziroma normalnih delovnih pogojih.

Kot pravijo predstavniki Fidesa, naš sistem deluje tako, kot da smo nenehno v stavki. Ne more zadovoljiti vseh potreb državljanov, zdravnike pa postavlja pred nenormalne obremenitve.

Predsednik najštevilnejšega zdravniškega sindikata še napoveduje, da se bo glavni stavkovni odbor znova sestal v petek, med drugim bodo odločali o morebitni zaostritvi stavke.

V dveh tednih zaostritev stavke

V prvih dneh stavke ni pričakovati, da bodo na veliko odpadali napovedani pregledi in posegi, a to bi se lahko že konec tedna spremenilo.

Kostanjevec pravi, da je bila na Ptuju kriza že zdaj, ko so bili normalni pogoji dela. Štirideseturni delovnik lahko pri njih povzroči katastrofo v dveh ali treh dneh. Na kirurškem oddelku je danes odpadel ves program, saj bi na dveh operacijskih mizah morali operirati deset bolnikov, a bodo vzeli samo nujne.

Levanič je dodal, da bi v primeru nadaljevanja stavke zaradi težav na anesteziologiji pri njih lahko začeli programi padati verižno. Že zdaj je načrtovani program operacij na kirurgiji vsaj prepolovljen, v celoti odpada ginekološki operativni program, bistveno zmanjšano bo tudi ambulantno delo. Bolnikom bodo skušali zagotoviti vsaj zakonsko določene storitve, a že konec tedna se sistem lahko zruši.

Stavka zdravnikov za zdaj ne povzroča težav, a ponekod prenaročajo bolnike

UKC Ljubljana

Po besedah vodje Fidesa v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Milenka Stankovića je podpora stavki visoka. "Prvi teden ne bo bistvenih sprememb za bolnike, ambulante tečejo normalno," je dejal in dodal, da se bodo težave začele pojavljati prihodnji teden, po vikendu dežurstev, saj se bodo takrat določenim ure nakopičile.

Tako že prenaročajo določene bolnike, ki so naročeni za prihodnji teden. Katere bodo prenaročili, po njegovih besedah izbirajo glede na napotnice, diagnoze in starost. Zbor zdravnikov, na katerem bodo govorili o stavki, bo v četrtek.

Zdravstveni dom Ljubljana

V Zdravstvenem domu Ljubljana se zdravniška stavka danes ne pozna, je pojasnil direktor Rudi Dolšak. Delo poteka brez sprememb v vseh ambulantah, tudi specialističnih.

V zdravstvu so stavk vajeni, razlika pri tokratni stavki glede na prejšnje pa je po besedah Dolšaka predvsem v nezadovoljstvu zaposlenih, ki je tokrat doživelo vrh. "Sama stavka, če bo trajala le nekaj dni, ne bo povzročila drugega kot razmislek v političnih in zdravstvenih sferah. Če pa bi to trajalo nekaj tednov, se bodo bolniki začeli koncentrirati v zdravstvenih domovih, na urgencah in v bolnišnicah. In če se bodo začeli bolniki kopičiti na teh treh vstopnih točkah, bo začel zdravstveni sistem kolapsirati in ga bo zelo težko uravnavati," je opozoril Dolšak, ki svari pred dolgoročnimi in težko popravljivimi posledicami.

UKC Maribor

Tudi v UKC Maribor pričakujejo nemoteno delo v začetnih dneh stavke. "Danes v UKC Maribor, kljub stavki, preiskave, pregledi in posegi potekajo v nespremenjeni obliki, torej pregledi in posegi danes niso odpadli," so zatrdili. Pričakujejo pa, da bodo v nadaljevanju stavke nekatere nenujne dejavnosti potekale v zmanjšanem obsegu, predvsem specialistična ambulantna dejavnost in nenujni posegi.

Natančnejše napovedi, koliko pregledov in posegov bo odpadlo v prihodnje, v tem trenutku niso mogoče, saj je to odvisno od dolžine trajanja stavke. Od tega je tudi odvisno, kakšen bo finančni učinek za UKC Maribor. Če bodo dejavnosti zmanjšane, bodo oddelki vse naročene bolnike o tem pravočasno obvestili, so še zapisali.

V UKC Maribor je zjutraj sicer potekal sestanek razširjenega stavkovnega odbora, v katerem so predstavniki vseh oddelkov, in tam so dorekli vse podrobnosti poteka stavke. Po navedbah vodje tamkajšnjega Fidesa Borisa Rižnarja se je stavki pridružilo približno 300 zdravnikov, kar predstavlja 75 odstotkov vseh zaposlenih zdravnikov v tem kliničnem centru.

Splošna bolnišnica Celje

Predsednica stavkovnega odbora celjske bolnišnice Mateja Grat je povedala, da delo poteka po običajnem programu, vodstvo pa se je na stavko ustrezno pripravilo. V ponedeljek so na zboru delavcev predstavili potek stavke, naslednji zbor pa bo v petek, ko bodo podali najnovejše informacije o poteku stavke.

Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec za zdaj stavka poteka po načrtih. Predvsem zaradi pomanjkanja anesteziologov v bolnišnici bodo danes operacije namesto v petih dvoranah opravljali samo v dveh operacijskih dvoranah, pri čemer prestavljajo nenujne operacije. Podobno je z ambulantnimi pregledi, nujne opravijo, nenujne prenaročajo. Kot je še povedal predsednik sindikata Fides v bolnišnici Aleksandar Bilić, časa za stavkovne zbore ni.

V največjih dolenjskih zdravstvenih ustanovah predvidevajo, da bo njihovo delo do konca tedna potekalo bolj ali manj brez težav, v primeru nadaljevanja stavke pa bodo morali začeti prenaročanje.

Splošna bolnišnica Novo mesto

Direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto Milena Kramar Zupan predvideva, da bodo v okviru 40-urnega delovnika zdržali do konca tedna. Med stavko so okrepili ekipo novomeškega urgentnega centra, kjer pričakujejo povečan obisk. Če se bo stavka prihodnji teden nadaljevala, pričakujejo odpovedi operacij in specialističnih ambulantnih pregledov ter prenaročanje bolnikov, je dodala.

Splošna bolnišnica izola

Vodja stavkovnega odbora v izolski bolnišnici Damjan Polh je povedal, da za zdaj ni večjih motenj pri oskrbi bolnikov, več motenj pa bodo zato predvidoma prinesli prihodnji dnevi, ko se bo stavka "vpeljala" in bodo zdravniki po doseženi kvoti delovnih ur odšli domov.

Nerealna pričakovanja: Že 1. januarja bi potrebovali 749 družinskih zdravnikov več

Stavko smo napovedali pred mesecem dni, predlog sprememb kolektivne pogodbe pa posredovali še leto prej. Pogajanja so se začela po pol leta zavlačevanja, je bil oster predsednik Fidesa. "Vlada naših predlogov in zahtev ni jemala resno, zato absolutno zavračamo očitke, da mi spravljamo vlado v škripce."

Ministrica na očitke odgovarja, da so pripravili več usklajevalnih predlogov, ki jih nasprotna stran ni sprejela. "Ne moremo sprejeti, da se (zahteve) v celoti uveljavijo 1. januarja 2017, ker bi to pomenilo samo za primer potrebo po 749 dodatnih družinskih zdravnikov, vemo pa, da jih bomo komaj 371 dobili do konca leta 2024."

Da takšna pričakovanja niso realna, se je strinjal tudi Kuštrin. Vendar je treba priznati, dodaja, da je zdravnikov premalo in da tisti, ki so, delajo preveč. To se mora sčasoma urediti, pravi, bo pa vmes prehodno obdobje. "V tem času morajo biti zdravniki, ki delajo 100 odstotkov več že vsa leta, kot je njihova obveznost v skladu s standardi in normativi, tudi ustrezno nagrajeni."

"Jaz že ves čas mandata zagovarjam nagrajevanje po variabilnem delu v skladu z uspešnostjo in tudi kakovostjo in tudi povedali smo, da smo pripravljeni s posebnim pilotnim projektom iti v nagrajevanje variabilnega dela, vendar moramo ob tem zahtevati tudi, da pacienti, če bomo do 30 procentov dodatnega variabilnega denarja dali za nagrajevanje zdravnikov, pravico zahtevati, da imajo tudi več časa oziroma se bolj posvetijo bolnikom," je povedala Kolar Celarčeva. Zdravniški predlog ne gre v to smer, je dodala. "Predlog Fidesa je tak, da bi enako število pacientov v enakem ambulantnem času obdelali s 30 odstotkov višjo plačo."

Ob tem zdravniškim sindikalistom očita, da so svoj predlog na pogajanja prinesli 3. novembra, torej le štiri dni, preden so razglasili začetek stavke. "Do predloga, ki ga dobiš na mizo, se ne moreš opredeliti. Seveda pa zahteva to spremembo zakona, ki je v pristojnosti parlamenta. Zaradi tega ne morem zagotoviti danes in napisati v pogajalska izhodišča, da bo parlament sprejel točno ta zakon, da bo začel veljati že 1. januarja," je še povedala v večernem soočenju.

Policisti podpirajo zdravnike

Sindikat policistov Slovenije je podprl stavko policistov. "Po letu dni vračamo podporo kolegom iz sindikata Fides pri njihovih prizadevanjih za boljši status in za boljšo oskrbo pacientov. Skupaj smo enotni in odločeni, da spremenimo plačni sistem," je dejal predsednik omenjenega sindikata Zoran Petrovič.