Sindikat vojakov Slovenije (SVS) je lani dobil pravdo proti državi zaradi neizplačevanja plačnih nesorazmerij, ta teden pa so se za enega od vojakov odločili poplačilo doseči z rubežem na vladi. Pri tem so bili delno uspešni, saj je rubežnik zasegel avtomobil, ki pa ne zadošča za poplačilo dolga. Če dogovora ne bo, bodo rubež nadaljeval prihodnji teden.
SVS pojasnjuje, da so rubež izvedli nad premičnimi stvarmi na naslovu vlade na podlagi dobljene sodbe v kolektivnem sporu zaradi nezakonitega neizplačevanja plačnih nesorazmerij v letih 2010 do 2012.
Kot pravijo, so s tem želeli preizkusiti delovanje pravne države in pridobiti sodno prakso za vse ostale člane, saj imajo pravnomočno sodbo iz kolektivnega spora za plačilo dolga iz naslova nesorazmerij vsem članom sindikata že leto dni in po njej bi vsem dolg moral biti poravnan v 15 dneh.
Na vladi preprečili rubež
Rubežnik je sredi tedna skušal opraviti rubež na vladi, a mu to kljub vztrajnosti ni uspelo, saj mu v prostorih vlade tega niso dovolili. "Ali je to zakonito ne vemo, je pa najmanj čudno, da se prepreči izvajanje zakonitega dejanja," so se vprašali v sindikatu.
Ob tem so dodali, da so med pogajanji z vladno pogajalsko skupino lani od zdaj že nekdanjega ministra Gregorja Viranta osebno večkrat zahtevali, da je potrebno sodbo sodišča spoštovati in izplačati dolg iz naslova nesorazmerij takoj in ne po obrokih ter pozneje, kot je bilo njegovo stališče in je pozneje bil sprejet tudi takšen zakon.
Od vseh upravičenih članov SVS so se zato odločili, da poskusno sprožijo postopke izvršbe za dva člana sindikata. Izvršitelj jim je zagotovil, da bo z rubežem nadaljeval, saj deluje zakonito in je dolžan zarubiti premične stvari na vladnem naslovu do plačila dolga v celoti.
"Žalostno ob tem je, da gre pri konkretnem članu za 600 evrov dejanskega dolga. Zarubljeni clio je vreden le nekje okoli 300 evrov, zato bo potrebno zarubiti še kakšen stol, mizo, omaro ali računalnik, saj se za rabljene stvari na dražbi doseže nizka cena," poudarjajo v sindikatu. Navajajo tudi, da država javnim uslužbencem iz naslova nesorazmerij po podatkih resornega ministrstva dolguje okoli 190 milijonov evrov.
Država zahteva odlog izvršbe
Na državnem pravobranilstvu so v zvezi s konkretnim primerom pojasnili, da mu mora ministrstvo za obrambo izplačati še drugi obrok tretje četrtine v višini dobrih 300 evrov neto, ob tem pa potrdili, da je ljubljansko okrajno sodišče izdalo sklep o izvršbi. A kot dodajajo, ta sklep še ni pravnomočen, zato o upnikovi uspešnosti ni mogoče govoriti. Država se je namreč zoper sklep pritožila in zahtevala predlog za odlog izvršbe.
Pravobranilstvo je še pojasnilo, da poplačilo plačnih nesorazmerij država izvaja v skladu z za to sprejetim zakonom. Tudi v tej zadevi je bil vojaku prvi obrok že izplačan, drugi pa bo v skladu z določbami zakona obračunan in izplačan pri plači za januar 2015. Glede na to, da bo država dolgovani znesek izplačala, je smiselnost vlaganja predlogov za izvršbo po njihovem vprašljiva.
Na pravobranilstvu ob tem poudarjajo, da rubež premičnin ni potreben. V primeru namreč, da sodišče njihovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi ne bo ugodilo in bo ta postal pravnomočen, ima dolžnik dovolj sredstev za poplačilo terjatve, zato povečevanje stroškov postopka z najemom izvršitelja in cenilci po njihovem ni smotrno.
Zakaj dolg še ni bil poravnan?
V SVS so naknadno pojasnili, da ''ko smo se za dva vojaka odločali o vložitvi dveh poskusnih predlogov za izvršbo še nismo vedeli, da bo sprejet zakon za poplačilo dolga, in da plačilo dolga po sodbi ne bo izvedeno. Zato danes govoriti o smiselnosti rubeža, kot zaključuje državno pravobranilstvo ni ustrezno''.
''Zakaj sodba še do danes ni bila izvršena in dolg po njej poravnan, je vprašanje, ki bi si ga v državnem pravobranilstvu morali zastaviti in odgovoriti vojakom, ki so nemočni v vojašnicah s pravnomočno sodbo v žepu spremljali, kako si na osnovi njihove sodbe drugi javni uslužbenci izplačujejo dolg v celoti že lani ob novem letu na osnovi zakona,'' so še poudarili v SVS.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.