Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je v nabito polni dvorani dejal, da ekonomska kriza v Evropi ustvarja ''politične posledice'', saj ovira navdušenje Evrope nad nadaljnjo širitvijo. ''Iskreno verjamem, da je integracija Srbije v EU zelo pomembna za prihodnost Zahodnega Balkana,'' pravi Jeremić in dodaja, da je v zadnjem letu njegova država dosegla ''pomemben napredek v sodelovanju s haaškim sodiščem ter v sodelovanju s sosedi v regiji in onkraj nje''.
Jeremić je poudaril zavezo Srbije, da tudi najbolj problematične zadeve rešuje ''izključno po mirni in diplomatski poti''. Po besedah srbskega zunanjega ministra bi bila velika napaka odložiti pridružitev Srbije Evropi, ker bi to ''zaustavilo evropske procese v Srbiji in ustvarilo nevaren vakum, v katerem bi se stvari lahko odvrtele v že videni smeri''. ''Nahajamo se v prelomnem trenutku za celoten Zahodni Balkan. Evropske integracije se morajo nadaljevati za dobro cele regije,'' je dodal Jeremić.
Na panelu, ki so se ga udeležili številni veleposlaniki tujih držav v Sloveniji, je spregovoril tudi črnogorski veleposlanik v Ljubljani Milan Roćen, ki je dejal, da se pri svojem približevanju Evropski uniji zanašajo na izkušnje in pomoč Slovenije ter Hrvaške. Roćen 12. oktobra pričakuje pozitivno mnenje Evropske komisije in objavo datuma začetka pogajanj o vstopu.
''A za nas je pot pomembnejša od cilja, saj moramo na tej poti okrepiti vladavino prava, ukrepati proti organiziranemu kriminalu in še marsikaj postoriti,'' pravi črnogorski veleposlanik. Po njegovih besedah Črno goro zanimajo izkušnje malih, uspešnih držav, ''malih administracij, ki so nam zgled pri tem, kako z malo doseči veliko''.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko, ki je na razpravi zastopal Bosno, je poudaril, da ima Mednarodna skupnost še vedno moralno in politično odgovornost do BiH.
Po njegovih besedah mora znotraj regije Zahodnega Balkana obstajati vizija in občutek potrebe, nujnosti pridruževanja EU. Ta občutek Inzko pogreša v BiH, ki ima po njegovih besedah velik potencial tako v ljudeh kot na področju okolju prijazne izrabe izjemnih naravnih danosti. "Vsi smo majhne države, a skupaj smo kot regija lahko veliko večji, saj v celotni regiji Zahodnega Balkana živi 55 milijonov ljudi,'' je k širši povezanosti držav, nastalih po razpadu Jugoslavije, pozval Inzko.
Tudi po besedah podpredsednika za izvedbene politike Evropske banke za obnovo in razvoj Jana Fischerja so Zahodnemu Balkanu potrebni projekti, ki niso omejeni na eno državo, ampak so regionalno zastavljeni. Nekdanji češki premier Fischer se je sicer osredotočil na trenutno gospodarsko in finančno krizo v svetu. Dejal je, da bo Evropa iz krize izšla kot poraženec, ki bo moral na novo premisliti način, kako nadaljevati, saj je predkriznemu gospodarskemu modelu manjkala ''vizija dolgoročno vzdržne rasti''.
Profesor na Fakulteti za družbene vede Aleš Debeljak je predstavil predvsem zgodovinsko-filozofsko in kulturno razsežnost Zahodnega Balkana. Po njegovem je Bosna in Hercegovina problematična zaradi tega, ker ''je BiH edino, ki še zastopa tisto, kar je tradicionalno veljalo za Balkan, in sicer njegovo različnost in heterogenost''. Kritičen je bil do protislovnosti zahtev EU do Bosne in opozoril na napetosti, ki nastanejo, ko se poskuša koncept nacionalne države, porojen v 19. stoletju, navezati na etnično, versko in kulturno raznoliko realnost Bosne.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.