Ministrstvo: Propolis, ki smo ga analizirali, se ne uporablja za prehrano

Ministrstvo za kmetijstvo naj bi že več kot leto dni vedelo, da so v čebeljem pridelku propolisu zelo visoke koncentracije ostankov amitraza in kumafosa – kemičnih snovi, ki so sestavine sredstev za zaviranje čebeljih bolezni. To je pokazala interna kontrola ostankov kemikalij v čebeljih pridelkih, ki jo je avgusta 2014 opravil velenjski inštitut za ekološke raziskave Erico, delni izvajalec pa je bil tudi Kmetijski inštitut Slovenije.

Analizo financira ministrstvo za kmetijstvo, ki je naročnik, zanimivo pa je, da je o teh zaskrbljujočih rezultatih ministrstvo ni seznanilo javnosti, čeprav so bili z rezultati anlize seznanjeni že v začetku lanskega leta, pa poroča Dnevnik.

Šele po letu dni in pol minister zahteva oceno tveganja

Minister za kmetijstvo Dejan Židan je sicer v četrtek sporočil, da vsi vzorci interne kontrole medu izkazujejo skladnost z zakonodajo in posledično varno živilo, pri interni kontroli drugih čebeljih izdelkov (to so cvetni prah, propolis in vosek), ki je bila izvedena v letu 2014, pa je minister predlagal izdelavo ocene tveganja iz razloga, kjer za te izdelke ne obstajajo mejne vrednosti ostankov veterinarskih zdravil. To pa pomeni, da ministrstvo ne ve, kaj za zdravje ljudi pomeni dejstvo, da so v določenih vzorcih propolisa odkrili bistveno višje vrednosti kumafosa in ostankov amitraza. To so kemične snovi, ki jih vsebujejo zdravila za zatiranje varoze pri čebelah in na katera smo opozarjali že lani, ko so prišle v javnost podrobnosti t. i. medene afere, ko se je izkazalo, da so slovenski čebelarji za zatiranje te bolezni uporabljali sporne palčke, ki so vsebovale nevarne in prepovedane substance.

Analiza je vključevala 30 vzorcev voska, 24 vzorcev propolisa, 20 vzorcev cvetnega prahu ter 8 vzorcev medu, ki so jih prostovoljno vzorčili čebelarji sami. Rezultati analize pa so zaskrbljujoči. V ene od vzorcev propolisa so odkrili do 10 mg/kg kumafosa, večina (12) vzorcev pa je vsebovala med 0,01 do 1 mg/kg kumafosa. En vzorec propolisa je vsebovala med 90,1 do 110 mg/kg razpadnih produktov amitraza, dva pa od 70,1 do 90 mg/kg produktov amitraza. Večina vzorcev je vsebovala med 0,02 in 1 mg/kg metabolitov amitraza. Ne amitraz ne kumafos ne bi smela biti v čebeljih pridelkih.

Z rezultati analize pristojni seznanjeni, javnost pa ne

Kot danes poroča Dnevnik, so jim na kmetijskem ministrstvu zatrdili, da je Čebelarska zveza Slovenije že januarja 2015 rezultate analiz medu in čebeljih pridelkov za leto 2014 predstavila ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, upravi za varno hrano ter nacionalnemu veterinarskemu inštitutu. Toda na čebelarski zvezi se delajo, kot da s tem nimajo nič, opozarja novinarka Dnevnika, saj so jih usmerili na kmetijsko ministrstvo.

V poročilu, ki smo ga le s težavo pridobili, je navedeno, da je naročnik analiz kmetijsko ministrstvo, izvajalec inštitut Erico, podizvajalka pa čebelarska zveza. Prav Erico v zaključkih navaja, da so vsebnosti kumafosa in ostalih metabolitov amitraza v vzorcih propolisa precej višje kot v ostalih čebeljih pridelkih. Zato tudi svetujejo, da naj čebelarji v primeru pridelave propolisa zatirajo varoje le z naravnimi sredstvi, ker propolis velja za izredno cenjen pridelek iz čebeljega panja. Glede na dejstvo, da je leto dni kasneje izbruhnila afera, ki je razkrila, da so slovenski čebelarji na veliko kupovali sporne Debevčeve palčke za zatiranje varoze, je očitno, da tega nasveta ministrstvo in čebelarska zveza nista prenesla naprej.

Kemikalije v cenjenem zdravilu, a to ni bil razlog za opozorilo javnosti

Vse skupaj se odgovornim očitno ni zdelo pomembno, prav tako se vedno lahko sklicujejo na dejstvo, da najvišje mejne vrednosti niso določene, kar pomeni, da nič ni bilo preseženo. A dejstvo je, da so v določenih vzorcih propolisa, ki se promovira kot izredno zdravilen naravni izdelek, ki se ga nanaša na rane, prav tako se ga promovira za dvig imunske odpornosti, našli kemikalije, za katere je po izbruhu medene afere zdravnik v centru za zastrupitve Miran Brvar dejal, da jih v medu in medenih izdelkih, ki jih uživamo, ne bi smelo biti, saj povzročajo hude zdravstvene težave.

Dnevnik še navaja, da so čebelarji edini v kmetijstvu, ki jim analize njihovih proizvodov plačuje država. Mlekarji, mesarji, peki in drugi to počnejo na lastne stroške. Od leta 2011 je za te analize država odštela več kot 132.000 evrov, zato je že po tej plati nedopustno, če so namenjene same sebi in če poročila obtičijo v predalih.

Morda pa bo ministrstvo za kmetijstvo, tudi z namenom, da zaščiti tiste čebelarje, katerih med in medeni izdelki niso sporni, vendarle objavilo seznam spornih čebelarjev, kjer so našli ostanke nevarnih kemikalij. 

Medex: vsi izdelki iz propolisa in propolis so varni

Iz Medexa sporočajo, da je njihov propolis in vsi izdelki, ki vsebujejo propolis, preverjeni in popolnoma varni. "Informacije o ostankih spornih kemikalij v propolisu, ki so se pojavile v javnosti za Medex ne držijo. Sporni vzorci propolisa so bili odvzeti pri nekaj slovenskih čebelarjih, zato se je potrebno zavedati, da je posploševanje izjav na celotno tržišče oziroma na police trgovin in lekarn izjemno zavajajoče," navajajo in dodajajo: "V Medexu propolis zaradi velikih potreb, ki jim slovenski trg ne more zadostiti, kupujemo na evropskem tržišču in je v nemških laboratorijih (Intertek in QSI) testiran na prisotnost več kot 150 pesticidov, več kot 20 sulfonamidov, vsebnost težkih kovin, kloramfenikola in kumafosa."

Medex zato poziva kmetijsko ministrstvo in upravo za varno hrano, da se zelo natančno opredeli do varnosti izdelkov, ki vsebujejo propolis in so na policah trgovin in lekarn.

Ministrstvo: Propolis, ki smo ga analizirali, se ne uporablja za prehrano

Interna kontrola medu se izvaja od leta 2011, medtem ko so v letu 2014 kot pilotni projekt izvedli tudi analizo čebeljih pridelkov. "V tej kontroli je bil analiziran tudi propolis nabran iz sten starih panjev v trdnem stanju, ki se kot tak ne uporablja za prehrano," so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Čebelarska zveza je rezultate na kar dveh sestankih predstavila vsem pristojnim inštitucijam – ministrstvu, Upravi za varno hrano, organizacijam za kontrolo integrirane in ekološke pridelave, nacionalnemu veterinarskemu inštitutu, pa tudi javni veterinarski službi. "Na obeh sestankih je bilo ocenjeno, da ostanki v medu in čebeljih pridelkih ne pomenijo tveganja za potrošnika," poudarjajo na ministrstvu. Uprava za varno hrano je nato izvedla preliminarno oceno tveganja in ugotovila, da "ni pričakovati tveganja za zdravje ljudi".

Kot so dodali na ministrstvu, je Čebelarska zveza Slovenije po navodilu izvajalca analiz medu in čebeljih pridelkov Erico d.o.o "izvedla dodatna izobraževanja čebelarjev, pripravila posodobljene smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu in podala priporočila za pripravo propolisa, ki se prideluje iz namenskih mrež za zbiranje propolisa v času, ko v njem ni zdravil za zdravljenje varoze v prehranske namene".