Ustavno sodišče mora o morebitnih ustavnopravnih posledicah referenduma odločiti v 30 dneh, v tem času pa je postopek za razpis referenduma zadržan.

Državni zbor namreč meni, da zaradi odložitve uveljavitve in morebitne zavrnitve novele zakona o odvetništvu, ki ga je DZ sprejel 27. marca, nastajajo neustavne posledice. Zato zahteva, da o morebitnih ustavnopravnih posledicah odloči ustavno sodišče.

Takšen sklep so predlagali koalicijski poslanci SD, Zaresa, DeSUS in LDS. Po njihovem mnenju bi bila z zavrnitvijo novele ogrožena pravna varnost državljanov v primerih brezplačne pravne pomoči oziroma zastopanja po uradni dolžnosti. V nasprotju s pravno varnostjo je po mnenju koalicijskih poslancev tudi, če bi morala država, zaradi nesorazmerno visokih tarif pri revizijah, plačevati odvetnikom tudi nekajkrat višje zneske kot doslej.

Borut Sajovic (LDS) je v imenu predlagateljev pojasnil, da je zahteva za presojo posledic referenduma nujna, kot je nujno tudi sprejetje novele zakona o odvetništvu. Ta namreč popravlja slab zakon, sprejet v prejšnjem mandatu, ter povečuje pravno varnost in znižuje cene odvetniških storitev. Prizadevanja za razpis referenduma so po mnenju Sajovica v nasprotju z ustavo, prav tako kot je bil v nasprotju z ustavo prejšnji zakon.

Referendum je sicer zahtevalo 33 poslancev SDS in SLS, potekal pa naj bi hkrati z evropskimi volitvami 7. junija. Vendar pa so koalicijski poslanci zahtevali, naj posledice referenduma najprej presodi ustavno sodišče. V primeru, da bo državni zbor njihov predlog podprl, bo postopek za razpis referenduma zadržan do odločitve ustavnega sodišča o tem vprašanju.

Bodo tarife višje ali nižje?

Zagovorniki in nasprotniki novele zakona o odvetništvu so se prepirali predvsem o tem, ali se bodo z njo odvetniške tarife znižale ali zvišale. Predlagatelji referenduma trdijo slednje, Miran Potrč (SD) pa jih zavrača. "Če bi bilo to res, doslej tega niti slučajno niso dokazali," pravi. Ob tem dodaja, da novela zakona v višino odvetniške tarife do nadaljnjega posega zgolj pri določanju tarife za sodelovanje pri revizijskih postopkih. In to tako, da "odvetniško tarifo, kakor jo je predpisal tako imenovani Šturmov zakon, znižujejo za 20-krat in celo več". Spremenjeni zakon cen odvetniških storitev torej ne bo povišal, temveč znižal, zaključuje Potrč.

France Cukjati (SDS) pa je po drugi strani prepričan, da je novela najslabša možna rešitev za državljane, ki potrebujejo pravno varstvo. Šturmov zakon je namreč ukinil plačevanje odvetniških storitev po posameznih dejanjih in vzpostavil sistem plačevanja na primer, s čimer so bili stranki stroški vnaprej znani. Prej, je poudaril, so bili odvetniki "stimulirani za zavlačevanje".

Glede določanja odvetniških tarif Cukjati dvomi, da je sprejeta rešitev edina možna. "Še več, prepričan sem, da je to najslabša možna rešitev, najslabša ne za odvetnike, ampak za prebivalce, ki iščejo pravno varstvo," je dejal. Odvetniške storitve bodo namreč po njegovem mnenju višje, poleg tega pa stranke ne bodo vnaprej vedele, koliko jih bo postopek stal. "V ozadju celotnega projekta, celotnega izsiljevanja je odvetniška zbornica," je prepričan.

Politika podlegla pritiskom?

Podobne obtožbe je bilo slišati iz vrst poslancev SLS. Politika vlade je z novelo zakon o odvetništvu podlegala pritiskom vplivnih in bogatih interesnih skupin, je ob predstavitvi stališča poslanske skupine dejal Gvido Kres. "Nahajamo se v družbi, kjer je vrednota postala požrešnost, pohlep, zaslužek, grabežljivost, izkoriščanje, da ne naštevam dalje. Grozljivo in zastrašujoče je tudi to, da takšne vrednote zagovarja tudi vladajoča politika. Mali človek ni pomemben, pomembni so interesi vplivnih in bogatih interesnih skupin, ki preko svojih lobijev vplivajo na izvajanje dnevne politike. In pritiskom takšnih vplivnih in bogatih interesnih skupin je tokrat na žalost podlegla politika naše vlade," je dejal.

Da gre pri sklepu, ki ga predlaga koalicija, le za izsiljevanje odvetnikov oziroma "popuščanje klanom", je prepričan tudi Zmago Jelinčič (SNS). "Slovenija je res ena čudna država. Izsiljujejo jo sodniki, izsiljujejo jo zdravniki, izsiljujejo jo učitelji in sedaj jo izsiljujejo še odvetniki," je dejal. Opozoril je na celo vrsto odvetnikov, ki so izstopili s seznamov zagovornikov po uradni dolžnosti "z razlogom, da enostavno nočejo več zastopati nikogar od tistih, pri katerih se premalo zasluži". Meni, da bi morali na področju odvetništva doseči to, da bi morali tistemu odvetniku, ki bi neupravičeno zavrnil zastopanje po uradni dolžnosti, odvzeti licenco. V preteklem mandatu sprejeti zakon rešitev za takšne primere ni predvidel.

Bodo revni ostali brez obrambe?

Če se zakon ne bo uveljavil, obdolžencem v kazenskih postopkih ne bo mogoče zagotoviti formalne obrambe, menijo v koaliciji. Poleg tega lahko brez strokovne pomoči pri uveljavljanju svojih pravic lahko ostanejo vsi, ki so zaradi socialnega položaja ne morejo plačati stroškov pravne pomoči, opozarjajo. Po mnenju Cvete Zalokar Oražem (Zares) je zaradi sedaj veljavnega zakona cela vrsta postopkov ogroženih, saj država nima vzvodov, da bi katerega koli odvetnika lahko prisilila, da bi zastopal stranke po uradni dolžnosti. Če bi zakon še naprej veljal, odvetniki ne bodo zagotavljali brezplačne pravne pomoči, je prepričana poslanka, ki meni, da bo zato ogromno sodnih zaostankov in postopkov, ki bodo ustavljeni, morda tudi za najhujše zločine.

Zalar: Ne popuščamo odvetniškim lobijem

Pravosodni minister Aleš Zalar pa je zavrnil očitke o popuščanju odvetniškemu lobiju. "Edina stvar, ki jo imamo nad seboj in po kateri se seveda ves čas zgledujemo, je ustava. In tukaj govorimo o protiustavnih posledicah," je dejal.

Pri vprašanju odvetniških tarif in cen njihovih storitev pa se je po njegovih besedah pojavilo več zelo različnih in precej posplošenih razlag. Zagotavlja, da so se odvetniške tarife po veljavnem zakonu tako zvišale kot znižale, najbolj so se znižale pri brezplačni pravni pomoči in pri zastopanju v kazenskih zadevah po uradni dolžnosti, torej v tistih primerih, kjer odvetniške storitve plačuje država.