Kljub nekaterim spremembam glavno jabolko spora ostaja; zakon določa, da je divjad državna last in lovska pravica pripada državi, ki jo potem podeli lovskim organizacijam, s čemer pa se ne strinjajo lastniki gozdov.
Po novem predlogu pa naj bi več besede dobile lokalne skupnosti. Tako naj bi sodelovale z Zavodom za gozdove in lovskimi organizacijami ter kmetijsko gozdarsko zbornico pri pripravi strokovnih podlag za določitev meja lovskih območij.
Novost naj bi bila tudi to, da lovske organizacije ne bodo dobile koncesije za upravljanje lovišč za nedoločen čas, kar je predvideval prejšnji predlog, ampak za določen čas, vendar najmanj 20 let.
Drugačen naj bi bil tudi prednostni vrstni red pri pridobitvi koncesije za lovišče. Tako kot v prejšnjem predlogu naj bi imele prednost pri pridobitvi tiste lovske organizacije, ki so že do zdaj upravljale z določenim loviščem. Na drugem mestu prednostnega vrstnega reda pa so po novem lovske organizacije, katerih člani so tudi lastniki zemljišč in gozdov, na katerem je lovišče. V prejšnjem predlogu so bili šele na tretjem mestu.
Po novem predlogu naj bi se iz zbrane koncesijske dajatve oblikoval tudi poseben sklad, ki bi bil namenjen za poplačilo obremenjenosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi divjadi.
