Nena Dautanac, danes motivacijska govornica in asistentka invalidom, je več kot desetletje svoj prosti čas namenila integraciji Romov na jugovzhodu države. "Ukvarjala sem se izključno z otroci. Vsako soboto in nedeljo sem šla k njim v romsko naselje ter jih učila vseživljenjskih veščin. Skupaj smo kuhali, šivali, pospravljanja, se učili kako uporabljat denar," pove.
A kljub temu je bila trajna integracija teh otrok večkrat neuspešna. "Veliko napako vidim v tem, da sem z otroki bila le tistih nekaj ur na teden, kar pa nikakor ni dovolj. Za tem namreč otroci ostajajo v svojem okolju. Otrok se nauči stvari, ki jih vidi in počne večino časa," pravi.
Po njenem mnenju bi bilo torej treba v procese integracije vključiti celotne družine, kjer bi morali poudarek dati učenju pravic in dolžnosti. "Vedeti moramo svoje pravice, vendar pa so pravice in dolžnosti neločljive. Zelo pomembno je, da ljudje poznajo to. Ampak še posebej pri Romih je tako, da poznajo vse svoje pravice, ne poznajo pa dolžnosti," dodaja.
'Manjkajo tisti romski voditelji, ki bi zadeve potiskali v pozitivno smer'
Predstavnik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc medtem vidi še eno težavo - Romom na jugovzhodu države manjka pozitivnih zgledov in romskih aktivistov. "Manjkajo tisti romski voditelji, ki bi zadeve potiskali v pozitivno smer, in ko lokalna skupnost nima enakopravnih sogovornikov, je to težje," ocenjuje. Integracija romske skupnosti, namreč, kot pravi, ni odvisna le od romske, temveč tudi od lokalne skupnosti, njenih ukrepov ter tudi od države.
V Mariboru, so tako denimo leta 2014 odprli romsko restavracijo, a je temu ukrepu integracije nasprotovala prav lokalna skupnost. "Takrat so protestirali vsi. Bili so proti gostilni, tudi tekom odpiranja in kasneje so pisali negativne komentarje. Romi so bili torej na udaru tudi takrat, ko so delali," pove predsednik Združenja Epeka Štefan Simončič.
Vključevanje Romov v družbo sicer v nekaterih slovenskih krajih poteka bolj učinkovito kot drugje, denimo v Prekmurju, kjer večina otrok šolo dokonča, večina starejših pa je zaposlenih. "V Prekmurju, kjer se je romska problematika začela reševati že po drugi svetovni vojni, je ta integracija močnejša in seveda bolj napredna," se strinja tudi Horvat Muc.
Za bolj uspešno integracijo po vsej državi pa bodo na ministrstvu za delo s 1. decembrom zaposlili tudi 30 strokovnih delavcev, ki se bodo ukvarjali s socialnimi težavami romskih skupnosti.