Začetku postopka ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov se obeta podpora

Poslanka Svobode Lucija Tacer je kot predstavnica predlagatelja sklepa za začetek postopka za spremembo ustave povedala, da so postopek sprožili z namenom prestavitve imenovanja sodnikov od DZ k predsedniku republike. Prva faza postopka se že zdaj odvija v sodnem svetu, druga faza, torej njihovo imenovanje, ki je zgolj formalno in namenjeno preveritvi legalnosti postopka, pa mora po besedah Tacerjeve stran od vsakodnevne politike. DZ je imel to pristojnost od osamosvojitve, a je v 32 letih dokazal, da se ni sposoben zadržati le pri formalnem pregledu postopka, je poudarila poslanka.

Na nujnost umika pristojnosti imenovanja iz DZ opozarjajo tako pravna stroka kot mednarodne institucije, saj gre za korak v smer strukturne krepitve neodvisnosti sodstva, je opozorila tudi pravosodna ministrica in predstavnica vlade Dominika Švarc Pipan. Vlada podpira predlog za začetek postopka za spremembo ustave, je zatrdila.

Obstoječa ureditev je ostanek skupščinskega sistema iz nekdanje države, je med predstavitvijo stališča poslanske skupine Svoboda pojasnila Urška Klakočar Zupančič. Skupščina je namreč kot predhodnica DZ sodnike imenovala za omejen mandat, to ureditev pa so po besedah Klakočar Zupančičeve ohranili ravno zagovorniki prehoda iz socialističnega v demokratični sistem in to predvsem zaradi strahu nekaterih politikov pred nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom. V poslanski skupini zato predlagajo, da se ureditev imenovanja sodnikov zgleduje po predlogu t. i. Podvinske ustave iz leta 1990, ki so jo spisali najbolj ugledni pravni strokovnjaki različnih nazorskih usmeritev.

V SDS predloga ne podpirajo, NSi meni, da je pomembno, kdo sodnike predlaga

V imenu poslanske skupine SDS je Branko Grims ocenil, da predlagan postopek spremembe ustave ne preprečuje politizacije sodne veje oblasti, ampak jo utrjuje. Pristojnost imenovanja sodnikov namreč jemlje iz rok DZ, v katerem so zastopane vse relevantne politične opcije, in jo predaja predsedniku republike, ki ima svoje vrednote, politično prepričanje in je brez vsakega nadzora, meni Grims. Med drugim bodo zato v SDS enotno glasovali proti predlogu, je napovedal.

Ni pomembno, kdo sodnike potrdi, pomembno je, kdo jih predlaga, je med podajo stališča poslanske skupine NSi ocenil Jožef Horvat. Meni, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v sodnem svetu, zato je NSi po Horvatovih besedah v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevala reformo njegovega delovanja. V osnutku ustavnega zakona je tako zapisano, da bo DZ moral člane sodnega sveta imenovati z dvotretjinsko večino in da v tem ne bo več vezan na predloge predsednika republike, z dvotretjinsko večino bo moral biti sprejet tudi zakon o sodnem svetu, je naštel Horvat. Predlog sklepa za začetek postopka za spremembo ustave bodo v NSi zato podprli, je napovedal poslanec.

SD predlog podpira, Levici se zdi sprememba kot korak k demokratični delitvi oblasti 

Predlog podpirajo tudi v poslanski skupini SD, je v njenem imenu dejala Meira Hot. Sedanja ureditev namreč predstavlja grožnjo politični neodvisnosti sodstva, predlagana ureditev pa je v veljavi v večini primerljivih parlamentarnih demokracij, je navedla. Državni zbor se odloča po političnih kriterijih, imenovanje sodnika pa mora biti podrejeno izključno strokovnim kriterijem, kar mora biti v domeni sodnega sveta, je dodala.

Ureditev, po kateri sodnike potrjuje DZ, je po oceni poslanske skupine Levica anomalija, je dejal njen poslanec Matej Tašner Vatovec. Argument, zakaj je DZ v preteklosti zavračal sodnike, je po njegovih besedah bil zgolj eden, namreč da so bili vpleteni v sodne postopke, v katerih je bil stranka glavni predstavnik ene politične stranke. "In to po naši oceni ni prav," je dejal poslanec Levice. Predlog postopka spremembe ustave razumejo kot korak k demokratični delitvi oblasti in ga bodo zato soglasno podprli, je napovedal Tašner Vatovec.

O predlogu sklepa bodo poslanci odločali v sredo v okviru glasovanj. Predlog sklepa mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Če bo sklep sprejet, bodo poslanci nadaljevali z razpravo o osnutku ustavnega zakona in o stališču ustavne komisije ter nato še o morebitnih amandmajih k stališču ustavne komisije.

Predsednik ustavne komisije Horvat je za STA pojasnil, da bo osnutek ustavnega zakona nato vrnjen na ustavno komisijo, ki bo pripravila predlog ustavnega zakona. Če bo dobil podporo na komisiji, se bo njegova pot nadaljevala v parlamentu, kjer bo za potrditev potrebna dvotretjinska večina glasov vseh poslancev.

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.