Odbor DZ za gospodarstvo je podprl kandidaturo Andreja Vizjaka za gospodarskega ministra. Odbor je njegovo predstavitev pogledov in stališč ocenil kot ustrezno z devetimi glasovi za in petimi proti.
Vizjak je med glavnimi nalogami v času svojega mandata med drugim izpostavil nujnost razvoja podjetniškega okolja ter večjega povezovanja znanosti in gospodarstva. Zavzemal se bo za postopen umik države iz gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir, prožnost trga dela in povečanje davčne discipline med podjetji. Po Vizjakovem mnenju bo treba okrepiti tudi spodbude za tuje neposredne investicije, predvsem investicije od začetka.
Na področju elektronskega komuniciranja se je zavzel za zagotovitev konkurenčnosti na trgu in vzpostavitev neodvisnega regulatorja, pa tudi za nujnost umika države iz neposrednega ali posrednega lastništva na področju telekomunikacij.
Proti Vizjaku so glasovali Ljubo Germič, Milan Petek, Alojz Posedel in Darja Lavtižar Bebler (vsi LDS) ter Matjaž Han (ZLSD).
Bajuk: Neprevzem evra bi imel hude posledice
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je z osmimi glasovi za in petimi proti podprl predstavitev pogledov in stališč Andreja Bajuka z delovnega področja ministra za finance kot ustrezno.
Bajuk je kot najpomembnejšo nalogo v svojem mandatu izpostavil uresničitev načrtovanega prevzema evra, kateremu moramo podrediti vse ostale cilje. V nasprotnem primeru bi to imelo za gospodarstvo hude posledice, je opozoril.
Bajuk je napovedal strukturne reforme, ki bodo omogočile liberalizacijo dela nadzorovanih cen. Uresničitev teh načrtov bo po njegovem mnenju zahtevala proračunsko prestrukturiranje, to pa namerava zagotoviti z novim zakonom o koncesijah, s katerim se bo omogočilo javno-zasebno partnerstvo. Bajuk je opozoril, da "Slovenija potrebuje davčno reformo, s katero se bo prerazporedilo davčno obremenitev tako, da se bo znižala davčna obremenitev dela ter povečala obremenitev od premoženja".
Proti njegovi kandidaturi za finančnega ministra so glasovali poslanci LDS, ki so mu očitali, da ni predstavil javnofinančnih posledic sklenjene koalicijske pogodbe.
Lukačičeva za povečanje števila velikih kmetov in odpravo "nadstandardov" glede varnosti pridelkov
Marija Lukačič, kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je s podporo sedmih poslancev vladne koalicije uspešno prestala zaslišanje pred 12-članskim odborom za kmetijstvo. Proti njej kot ministrski kandidatki pa so glasovali trije opozicijski poslanci Borut Sajovic (LDS), Lojze Posedel (LDS) in Janko Veber (ZLSD).
Lukačičeva je v svoji predstavitvi poleg ukrepov, ki so neposredno vezani na izvajanje skupne evropske kmetijske politike, izpostavila izboljšanje zemljiške strukture in prestrukturiranje sklada kmetijskih zemljišč. Ob tem se je nekaterim članom odbora postavilo tudi vprašanje obstoja malih kmetij. Janko Veber (ZLSD), podpredsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo, je tako poudaril, da je obstoj majhnih kmetij zelo pomemben z vidika ohranjanja in razvoja podeželja. Lukačičeva se je s tem strinjala, čeprav je prepričana, da je "povečanje površin kmetijskih zemljišč na kmetijo najcenejši način povečanja obsega pridelave in hkrati zmanjšanja stroškov."
Vlada naj bi ustanovila tudi vzajemno zavarovalnico in rizični sklad kmetijstva za zavarovanje pred naravnimi nesrečami. Kot pomembna cilja sta za Lukačičevo tudi izobraževanje in usposabljanje mladih kmetov ter zagotovitev pravne pomoči kmetijskim pridelovalcem.
Na vprašanje Franca Sušnika (SDS) o gospodarnem ravnanju z gozdovi je kandidatka za ministrico odgovorila, da se bo zavzemala za "tržno in gospodarno ravnanje z državnimi gozdovi". Prav tako naj bi se kot kmetijska ministrica zavzemala za "odpravo nepotrebnih nadstandardov, ki veljajo v slovenskem kmetijstvu, vendar ob upoštevanju zahtev po varni hrani".
Jazbinšek: Lukačičeva je sodelovala pri oškodovanju sklada kmetijskih zemljišč
Včeraj se je v zvezi z zaslišanjem Lukačičeve oglasil ljubljanski mestni svetnik Zelenih Slovenije in nekdanji minister za okolje Mihael Jazbinšek, ki je predsedniku vlade Janši poslal dopis. V njem mu je opisal kandidatko za ministrico za kmetijstvo kot osebo, ki je bila v javnosti že "deležna očitkov klientelizma in oblastne nadutosti pri najemodajalstvu kmetijskih zemljišč", Jazbinšek pa je ta mnenja podkrepil s konkretnim primerom klientelizma pri privatizaciji 13 hektarjev kmetijskih zemljišč v prid gradbenega podjetja SCT d.d. in v škodo občine Ljubljana, sklada kmetijskih zemljišč in morebitnih denacionalizirancev.
Lukačičeva je kot direktorica sklada kmetijskih zemljišč leta 1997 dala soglasje k privatizaciji tega občinskega premoženja s statusom nezazidanega stavbnega zemljišča, ki ga je SCT čez štiri leta prodal mestni občini Ljubljana po "najmanj 100-krat višji ceni za kvadratni meter kot ga je olastninil" v postopku privatizacije, je v odprtem pismu Janši zapisal Jazbinšek.
Simoniti za ustanovitev sklada za pluralizacijo
Pred odborom državnega zbora (DZ) za kulturo, šolstvo in šport je Vasko Simoniti kot kandidat za ministra za kulturo izpostavil odgovornost države pri zaščiti slovenskega jezika, vlogo države pri podpiranju domače knjige, za podporo domači kinematografiji, za usklajeno promocijo slovenske kulture v tujini.
Precejšen del nastopa je Simoniti posvetil razlagi o nujnosti pluralizacije medijev prek ustreznega sklada.
Prav na ta del Simonitijevega programa je v več kot triurni razpravi letelo tudi največ vprašanj, zlasti iz vrst opozicije. Kandidat se je sicer pokazal kot ustrezen za poslance vladne koalicije, ki se jim je priključil poslanec italijanske narodnosti. Poslanci LDS, ZLSD in SNS pa so glasovali proti, ker naj bi bili odgovori presplošni.
Podobnik ustrezen za ministra
Odbor DZ za okolje in prostor z osmimi glasovi za in petimi proti podprl predstavitev pogledov in stališč Janeza Podobnika z delovnega področja ministra za okolje in prostor kot ustrezno. Podobnik je kot temeljni cilj v svojem mandatu izpostavil zagotovitev varnega, prijaznega, zdravega in kakovostnega življenjskega in bivanjskega okolja za vse državljane Slovenije.
Če bo potrjen za ministra, bo pri svojem delu zavezan načelom trajnostno naravnanega okolja, ki v ospredje postavlja človeka, je poudaril.
Kot minister bo podprl znanstveno in raziskovalno dejavnost na področju okolja, izvrševal okoljske cilje iz lizbonske strategije, okrepil delovanje sveta za varstvo okolja ter se zavzel za spreminjanje vzorcev obnašanja potrošniške družbe, je navedel Podobnik. Za dosego trajnostnega razvoja je po njegovem mnenju potrebna uporaba kar se da okoljsko neoporečnih tehnologij, ki pa morajo biti tudi ekonomsko upravičene. Spomnil je, da se je Slovenija z ratifikacijo kjotskega protokola zavezala k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, kar bo kot minister spoštoval. Tisti, ki okolje onesnažujejo, naj nosijo sorazmeren delež sanacije, je izpostavil Podobnik. Spomnil je, da so okoljske takse zelo pomembne vir državnega proračuna ter se zavzel na večji nadzor nad financiranjem okoljskih projektov.
Proti njegovi kandidaturi za okoljskega ministra, pod katerega okrilje po novem ne bo več sodilo področje energetike, so glasovali poslanci LDS in ZLSD.
Milan Zver: 'Radikalnih posegov ne bo
Kandidat za ministra za šolstvo in šport
Milan Zver je dobil podporo parlamentarnega odbora za kulturo, šolstvo in šport, saj je zanj glasovalo deset članov odbora, proti pa so bili štirje člani sedanje opozicije iz LDS in ZLSD.
Zver je v svoji predstavitvi zagotovil, da ne bo radikalno posegal v tako občutljiv sistem, kot je šolski, kar pa se po mnenju dosedanjega ministra za šolstvo, znanost in šport Slavka Gabra (LDS) - ta je v razpravi sodeloval in ga na glasovanju ni bilo - ne sklada z vsebino predvolilnega programa SDS na področju šolstva in vsebino koalicijske pogodbe.
Ker doslej ministrstvo ni obstajalo v taki obliki (poslej bo področje univerzitetnega izobraževanja in znanosti v drugem resorju), bo treba najprej razmejiti pristojnosti. Zver načrtuje direktorate za vrtce in osnovne šole, za srednje in visoke šole, za izobraževanje odraslih z dvema sektorjema ter za šport. Zver je kot osnovni cilj navedel enake ali boljše materialne pogoje za vzgojo in izobraževanje kot doslej.
Uvedbe verouka v šole Zver ne načrtuje
Uvedbe verouka v šole zaradi pravnih okvirov in javnih stališč Zver ne načrtuje, čeprav je temu naklonjen. Zunanje preverjanje znanja v osnovni šoli naj bi vsaj v prvem triletnem obdobju devetletke ukinili, nivojskega pouka ne bodo odpravili.
Umik države iz športa
Zver, ki napoveduje umikanje države iz športa, zagovarja tako zakonsko ureditev športa, ki ob tekmovalnem športu za doseganje vrhunskih izidov v slovenskem in mednarodnem merilu posebej spodbuja športno vzgojo v šolah in šport mladih, delo v športnih društvih, rekreacijo, šport kot preventivno aktivnost za zdravje ljudi ter šport invalidov. Športna društva morajo biti glavni nosilci športa. Vrhunskemu tekmovalnemu športu je potrebno omogočiti primerne razmere za delovanje na podlagi tržnih načel, v prehodnem obdobju pa mu pomagati z javnimi sredstvi in davčnimi olajšavami.
"Državo bi bilo potrebno umakniti iz športa in jo na ta način poceniti. Kar okrog 500 vrhunskih športnikov država neposredno financira in vprašanje je, če si vsi to zaslužijo. Mogoče je temu tako, vendar je to potrebno preveriti glede na rezultate. Petdeset odstotkov denarja država namenja vrhunskemu športu. Potrebno je videti, če je to gospodarno in upravičeno. Zagotovo pa je pomembno, da je na področju šolskega športa država aktivna in da se širijo pogoji za šport tako v pokritih prostorih kot na prostem," je v predstavitvi svojega programa dela o športu dejal Zver. Na vprašanje Rudolfa Mogeta kako namerava država v prihodnje skrbeti za lastno promocijo preko športa, je Zver dejal: "Država ogromno namenja za šport, javna blagajna pa je omejena. Pri nekaterih transferjih v športu bo potrebno razmisliti. V nacionalnem programu in zakonu o športu imamo jasno zapisane pristojnosti od klubov, zvez, Olimpijskega komiteja Slovenije in drugih. Država se bo postopoma umaknila iz športa, vendar, če daje denar, ima pravico regulirati to dejavnost."
Erjavec: 'Ne bom dovolil politizacije obrambnega sistema'
Kandidat za ministra za obrambo Karl Erjavec je po zaslišanju prejel podporo šestih koalicijskih članov odbora za obrambo, proti pa sta glasovala opozicijska poslanca Anton Anderlič (LDS) in Aurelio Juri (ZLSD), Matjaž Švagan (LDS) pa ni glasoval.
Erjavec se je v 45-minutni predstavitvi med drugim zavzel za čimprejšnje sprejetje nove doktrine vojaške obrambe, zakona o zagotovitvi sredstev za investicije v obrambni sistem v obdobju 2007-2015 in statusnega zakona o vojaški službi. Erjavec je še zagotovil, da ne bo dovolil politizacije obrambnega sistema.
V odgovorih na vprašanja opozicijskih poslancev je med drugim zagotovil, da ne bo zamenjal načelnika generalštaba Slovenske vojske in da Slovenija v Irak ne bo pošiljala vojakov. Če pa bi šlo za operacijo za zagotovitev miru v okviru zveze NATO, bi morala Slovenija sprejeti odločitev, ali bo
pri tem sodelovala. Erjavec sicer meni, da bi morala Slovenija v tem delu sveta kot članica zavezništva sodelovati "v humanitarni sferi in sferi zagotavljanja miru".
Raje zategniti pas pri obrambi kot pri pokojninah
Na vprašanje, čemu bi dal prednost v primeru nujnega zategovanja pasu, pa bi kandidat za obrambnega ministra med vstopom v evroobmočje, usklajevanjem pokojnin in povečevanjem obrambnega proračuna izbral upočasnitev dinamike povečevanja obrambnih izdatkov. Kot je znano, država za obrambo trenutno odšteje 1,62 BDP, do leta 2008 pa naj bi delež teh sredstev dvignila na dva odstotka BDP.
Janez Božič brez glasu proti
Tudi zadnji kandidat za ministra, Janez Božič, ki je predviden za prometnega ministra, je uspešno prestal zaslišanje pred pristojnim odborom državnega zbora. Od 15 članov odbora jih je devet iz koalicijskih strank menilo, da je bila Božičeva predstavitev vizije razvoja prometnega področja v prihodnjem mandatu primerna, preostalih šest iz vrst opozicije pa se je po triinpolurnem zaslišanju glasovanja vzdržalo. Tudi opozicijski poslanci niso bili posebej kritični do predstavitve kandidata za ministra za promet, trenutno še vedno predsednika uprave DARS.
V primeru, da mu bo državni zbor podelil mandat, bo Božič 'na prometnem področju na prvo mesto dal uporabnika, ki ima svoje potrebe po mobilnosti'. Naloga prometnega sistema je, da te potrebe zadovolji na način, ki bo stroškovno učinkovit, narodnogospodarsko vzdržen in sprejemljiv za uporabnika, je dodal.
Nova vlada v petek?
Prvi del predstavitev ministrskih kandidatov pred pristojnimi parlamentarnimi odbori je sicer potekal v ponedeljek, ko je "zaslišanja" prestalo sedem kandidatov za resorna ministrstva in ena kandidatka za t. i. ministrico brez listnice oz. resorja. Državni zbor naj bi novo vlado premiera Janeza Janše sicer predvidoma potrdil na petkovem izrednem zasedanju.
