Zakaj sindikati vztrajajo pri sredinem protestnem shodu pred vlado? "Gre za zadnje opozorilo zato, ker je shod kalibriran s številom. Ne gre za protest: 'čim več nas bo, huje bo'," pojasnjuje Štrukelj, ki si želi, da jim s stavko ne bi bilo treba poseči v pravice staršev in dijakov.
Hkrati napovedujejo, da se ne bodo ustavili, če vlada njihovih zahtev ne bo upoštevala, "kakor se dogaja zadnji mesec," je kritičen Štrukelj. Trdi, da se trenutno z vlado niti ne pogajajo. "Vrtimo se v prazno, a ne po naši krivdi. Pripravljeni smo na pogajanja, a vladna stran ni pripravila novega predloga, ki smo ga zahtevali. Vladna stran niti nima svojega pogajalca," še pravi Štrukelj.
"Spontani scenariji so najdražji"
Sindikati vztrajajo, da se zadnji predlog, ki je bil pripravljen še pred odhodom ministrice Sanje Ajanović Hovnik, umakne, "ker ne odpravlja plačnih nesorazmerij in posega v vprašanja strokovnih nazivov, ki so ključni motivatorji za kakovostno delo v šolstvu in kulturi". Prav tako nasprotujejo zamrznitvi plač.
Koliko časa so se sindikati še pripravljeni pogajati, preden gredo v stavko? Štrukelj odgovarja, da je Evropska komisija vladi podaljšala rok, "do katerega mora sprejeti plačni zakon, če želi prejeti obljubljena sredstva iz programa odpornosti in obnove, to je junij 2024. A vlado lovijo še roki pred tem, 1. 1. začneta veljati stavkovna sporazuma, in takrat bi lahko prišlo do nenadzorovanih ravnanj v javnem sektorju," kar pa bi lahko po besedah Štruklja pomenilo težavo tudi za proračun, saj da so "spontani scenariji najdražji".
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.