Na današnji konferenci na Dunaju so se države ob balkanski migrantski poti v skupni deklaraciji zavzele za drastično zmanjšanje števila migrantov na tej poti. Ob tem so napovedale dogovor o kriterijih za vstop migrantov na zahodnobalkansko migrantsko pot.
Na konferenci so se notranji in zunanji ministri desetih držav dogovorili, da je treba na balkansko pot v Makedoniji spustiti le tiste migrante, ki dejansko potrebujejo zaščito. Določanje, kdo v to skupino sodi, pa bo prepuščeno posamezni državi, je na novinarski konferenci po srečanju povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner.
Migrante s ponarejenimi dokumenti bodo države zavračale na meji. Udeleženci so se dogovorili tudi o skupnih standardih za registracijo migrantov, pogojih za zavračanje migrantov na mejah in njihovo morebitno vračanje. Posebno podporo pa bodo namenili Makedoniji. Mikl-Leitnerjeva je ob tem napovedala, da bo Avstrija število policistov na grško-makedonski meji okrepila na 20. Dogovorili so se tudi o medsebojni pomoči v obliki policistov na še posebej obremenjenih mejah. Udeleženci konference, na katero ni bila povabljena Grčija, so sicer v deklaraciji poudarili, da sodelovanje z Atenami ostaja ključno.
Mikl-Leitnerjeva je poudarila, da je zajezitev migracijskega toka "vprašanje preživetja" za Evropsko unijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Ministrica sicer še vedno verjame v skupni evropski odziv, a se boji, da je pot do njega še dolga. Po njenih besedah so sedaj ukrepi nujno potrebni, drugače bodo na moči pridobili nacionalisti.
Naša notranja ministrica Vesna Györköš Žnidar je ob tej priložnosti zbranim povedala, da Slovenija spoštuje schengen, EU pa ga mora obvarovati. "Slovenija ne more čakati na zaprtje meje, pomagati mora zmanjšati tok. Vsa čast gre Makedoniji, čeprav ni članica EU in schengna." Povedala je tudi, da se s prakso zavračanja ne strinjamo. Njen hrvaški kolega Vlaho Orepić pa je dejal: "Jasno moramo vsi enotno razlikovati, kateri ljudje res potrebujejo pomoč in so ogroženi in kateri ne."
Grčija ni bila povabljena
Avstrija je na današnjo konferenco o migracijah povabila notranje in zunanje ministre devetih držav - poleg Slovenije še Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Črne gore in Srbije. Povabila pa ni dobila Grčija, kar je sprožilo kritike Aten.
Avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz se je danes odzval na te kritike. "V Evropi nam ne manjka skupnih prireditev, temveč volja za drastično zajezitev migracijskega toka," je dejal Kurz in dodal, da Grčija doslej ni pokazala pripravljenosti za zmanjšanje števila prihodov migrantov, temveč jih želi le čim prej poslati naprej.
Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je opozoril pred izolacijo Grčije z mejnimi ovirami in poudaril, da brez Grčije ni možna skupna rešitev.
Stefanović je sicer napovedal, da se bo današnja konferenca na ravni direktorjev policij držav udeleženk nadaljevala v petek v Beogradu. Ob tem je dodal, da bodo povabili še Madžarsko, Grčijo in druge države, ki bi lahko doprinesle k rešitvi.
Vojska čaka še na načrt sodelovanja med vojsko in policijo
Potem ko je DZ v ponedeljek sprejel sklep o aktivaciji 37. a člena zakona o obrambi, s katerim se vojski podeljujejo policijska pooblastila pri varovanju meje, je vlada danes določila pravila delovanja vojske pri podpori policiji.
Sedaj morata načelnik generalštaba vojske in direktor policije sprejeti še načrt sodelovanja med vojsko in policijo. Ta bo natančno opredeljeval naloge vojske, navajajo v Slovenski vojski. Do takrat vojaki opravljajo nespremenjene naloge pri reševanja migrantske situacije.
Okoli 80 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske danes sodeluje pri patruljiranju na meji v podobnem obsegu kot v torek in z enakimi nalogami. Delujejo v mešanih patruljah s policijo na območju policijskih uprav Koper, Novo mesto, Celje in Maribor. Poleg tega je pri drugih nalogah, povezanih z migrantsko problematiko, v podporo policiji in Civilni zaščiti danes vključenih še 240 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske, so še sporočili.
Sklep o izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri širšem varovanju državne meje za obdobje treh mesecev, ki ga je DZ sprejel v ponedeljek, je sicer začel veljati danes.
Pravila delovanja, ki ji je danes sprejela vlada na dopisni seji, pa so usmeritve poveljnikom, ki opisujejo parametre, znotraj katerih lahko deluje Slovenska vojska pri izvajanju naloge podpori policiji pri širšem varovanju državne meje, navajajo v vladnem uradu za komuniciranje (Ukom). Pravila delovanja dovoljujejo uporabo primerne in prepričljive sile v posebnih situacijah, če je to potrebno, da Slovenska vojska skladno z načrti, v sodelovanju s policijo, izvede svoje naloge pri širšem varovanju državne meje. Pravila delovanja določajo tudi okoliščine, v katerih je vojaško osebje izjemoma upravičeno uporabiti silo, so še sporočili z Ukoma.
Hrvaška na mejo ne pošilja vojske
Hrvaški minister za obrambo Josip Buljević je danes napovedal, da Hrvaška ne bo sledila Madžarski in Sloveniji, ki sta zaradi begunske krize na svoje schengenske meje poslali vojsko. Buljević je pojasnil, da v tej fazi begunske krize hrvaških vojakov ne bodo pošiljali na meje, saj za takšno potezo ni dovolj resne grožnje.
Poudaril pa je, da bodo v primeru potrebe lahko v najkrajšem možnem času poslali vojake na državno mejo. "Hrvaške oborožene sile so v vsakem trenutku sposobne zagotoviti nadzor državne meje," je zatrdil v današnji oddaji hrvaškega radia Zdaj pa vlada. Pojasnil je, da imajo že pripravljene ustrezne postopke in načrte.
"Migranti so nedvomno humanitarno vprašanje, a je po terorističnih napadih v Parizu neresno trditi, da begunska kriza ni tudi varnostno vprašanje," je odgovoril na novinarsko vprašanje, ali obstajajo grožnje za hrvaško varnost glede na morebitne spremembe begunske smeri proti Črni gori in BiH, kar bi lahko ogrozilo tudi hrvaški turizem na Jadranu.
"Takoj ko gre čez vaše ozemlje nenadzorovano veliko število ljudi, obstaja določena raven varnostne grožnje, posebej ko obstajajo dokazi, da so bili med njimi tudi taki, ki so sodelovali v oboroženih spopadih v Siriji in drugod," je dejal Buljević, ki je pred leti vodil hrvaško varnostno-obveščevalno službo.
V Pirej prihajajo novi in novi migranti, številni domačini so jim odprli vrata
V Atenah je medtem več sto migrantov noč preživelo na prostem. Glede na to da je začelo zjutraj deževati, so jim številni domačini odprli svoja vrata in jim omogočili, da si zavetje poiščejo na njihovih stopniščih. Mnogi domačini so med migrante tudi razdeljevali hrano in tople napitke, poročajo grški mediji. V Pirej je davi prispelo novih 1700 migrantov, v zadnjih treh dneh so tako z grških otokov tja prepeljali že 9000 ljudi. Humanitarni delavci so jim danes delili sadje in čaj.
Na meji z Makedonijo danes pričakujejo najmanj 4000 ljudi. Makedonski mejni policisti po torkovem vnovičnem odprtju meje za ljudi iz Sirije in Iraka sicer izvajajo poostren nadzor in v državo spuščajo le manjše skupine beguncev. Begunce iz Afganistana zavračajo. Ponoči je bilo med drugim napeto tudi v centru Tabanovci na severu Makedonije, kjer se nahaja nekaj sto afganistanskih beguncev. Okoli 130 ljudi je protestiralo zaradi omejitev na t. i. balkanski poti.
V mestu Preševo na jugu Srbije pri meji z Makedonijo medtem v zadnjih 24 urah niso zabeležili sploh nobenih prihodov beguncev in trenutno tudi nikogar ne pričakujejo, poroča srbska televizija RTS.
Vodja grške podružnice Mednarodne organizacije za migracije (IOM) Daniel Esdras je opozoril, da bodo begunci in migranti slej ko prej zaobšli blokado, ki jim jo vzpostavljajo države na t. i. balkanski poti. Kot je ocenil za grške medije, bodo verjetno ubrali staro pot prek pristanišč Patras in Igoumenitsa na zahodu Grčije ter se od tam prebijali naprej v Italijo. Iz teh pristanišč trajekti vsak dan vozijo proti Italiji, plovba do najbližjega italijanskega pristanišča Brindisi pa traja v najboljšem primeru sedem ur in pol.
Iz Grčije sicer prihajajo tudi poročila, da migranti vse bolj razmišljajo o poti preko Albanije. Alternative so še plovba iz Libije proti Italiji, preko Črnega morja proti severu ter iz vzhodne Turčije preko Gruzije v Rusijo.
Stoltenberg: Nato bo rešene begunce vračal v Turčijo
Tok beguncev in migrantov iz Turčije v Grčijo naj bi po novem pomagala ustaviti tudi pred dvema tednoma dogovorjena misija zveze Nato v Egejskem morju. Ta se je že začela, a morajo podrobnosti njenega mandata še doreči.
Že ves čas se pojavljajo predvsem ugibanja, kam bodo Natove ladje odpeljale begunce in migrante, ki jih bodo rešile na morju. Čeprav je Ankara v torek nakazala, da teh ljudi ni pripravljena sprejemati, je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg nakazal drugače. Po poročanju bruseljskega spletnega biltena EUobserver je namreč dejal, da je bilo s Turčijo na ministrski ravni že dogovorjeno, da lahko Nato ljudi, ki jih reši v Egejskem morju, vrne Turčiji, če ti seveda prihajajo iz Turčije.
Obenem je dodal, da mandat Nata ni "skrbeti za red" v Egejskem morju, ampak predvsem grško in turško obalno stražo ter agencijo EU Frontex opremljati z obveščevalnimi podatki, tako da bodo lažje ukrepale proti tihotapcem z ljudmi. A, kot je dodal, mednarodno pravo narekuje, da morajo Natove ladje, če se znajdejo v bližini plovila, ki je v težavah, temu plovilu pomagati.
