'Vladni dogovor s sindikati javnega sektorja je nedopustno barantanje'

V sodniškem društvu so spomnili, da se je vlada v ponedeljek na dopisni seji seznanila z vsebino parafiranega dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja o delni uskladitvi plač z inflacijo. Dogovor je bil parafiran 21. decembra, med drugim pa vsebuje določbo, da sindikati javnega sektorja do 13. septembra ne bodo sprožili nobenih stavkovnih aktivnosti v zvezi z vsebino dogovora.

Parafirani dogovor hkrati vsebuje tudi določilo, da zaveza glede neizvajanja stavkovnih aktivnosti ne bo veljala, če bi vlada za funkcionarje ali posamične skupine javnih uslužbencev sprejela poseben dogovor o odpravi plačnih nesorazmerij, so še navedli.

Takšno vladno odločitev v društvu razumejo kot "nedopustno barantanje in popolno zanikanje vladavine prava". Spomnili so, da je ustavno sodišče državnemu zboru naložilo, naj do 3. januarja letos odpravi neustavnosti, povezane z materialnim statusom funkcionarjev sodne veje oblasti.

"Minister za finance Klemen Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props sta s parafiranjem dogovora s sindikati javnega sektorja jasno pokazala, da odločbe ustavnega sodišča izrecno ne spoštujeta, saj sta se k temu celo zavezala," so zapisali v sodniškem društvu. Nedopustno se jim namreč zdi, da vladni dogovor s sindikati temelji na določbi, da ustavna odločba ne bo spoštovana.

"Na dlani je vprašanje legalnosti takega dogovora, v katerem vlada javno oznani in z neko skupino javnih uslužbencev sklene zavezo, da odločbe ustavnega sodišča ne bo spoštovala, saj gre za vprašanje skladnosti takega dogovora s prisilnimi predpisi in moralo," so sporočili iz društva. Opozorili so, da so dogovori, sklenjeni v nasprotju "s prisilnimi predpisi in moralo", nični.

Vlado in državni zbor so znova opozorili, da sta dolžna "nemudoma, brez kakršnega koli odlašanja, odpraviti neustavnost, povezano z materialnim statusom sodne veje oblasti".

Vlada se je je sicer na ponedeljkovi dopisni seji seznanila s predlogom dogovora in za podpis pooblastila ministra za javno upravo Franca Propsa in ministra za finance Klemna Boštjančiča. Na podpis dogovora je vlada sindikate povabila za sredo.

Odvetniška zbornica podpira opozorilni protest sodnikov

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman je dejal, da sredin opozorilni protest sodnikov ne bo posebno vplival na delo odvetnikov. Povedal je, da protest sodnikov v zbornici razumejo in podpirajo, saj je treba skladno z ustavno odločbo materialni položaj sodnikov urediti.

"Protest je v skladu z neodvisnostjo sodnikov, ki želijo to neodvisnost zaščititi. Odvetniki razumemo in podpiramo njihova prizadevanja, da se odločbe ustavnih sodišč spoštuje in posledično uredi materialni položaj sodnikov," je jutrišnji opozorilni protest sodnikov komentiral Starman.

Napoved vrhovnega sodišča, da bo vsak sodnik v času protesta posebej odločal, ali bo že razpisane naroke v posameznih zadevah preklical, se Starmanu zdi razumna. Tudi trajanje opozorilnega protesta, torej dva tedna, se Starmanu ne zdi problematično.

Dejal je, da bi se odvetniki med opozorilnim protestom lahko omejili na nujne zadeve, s čimer bi sodišče izpolnjevalo osnovne zahteve, ki jih ima v okviru sodnega sistema. Zakon o sodiščih določa, da so nujne zadeve denimo preiskave in sojenje v kazenskih zadevah, v katerih je obdolžencu odvzeta ali omejena prostost ter zadeve v zvezi s postopki za varstvo koristi otrok in drugo.

Sodniki so se za opozorilni protest odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je ustavno sodišče junija lani ugotovilo neustavnost zaradi sodniških prenizkih plač. Vsak sodnik se bo v času protesta posebej odločal, ali bo že razpisane naroke v posameznih zadevah preklical.