Več o Udbi kot o delu Türka

Poslanci državnega zbora so na zahtevo SDS in SLS razpravljali o predlogu za ustavno obtožbo predsednika Danila Türka. Predloga niso podprli, saj je ob navzočnosti 86 poslancev za glasovalo 32 poslancev, proti pa 52. Pravni strokovnjak Miro Cerar je za 24ur.com komentiral glasovanje o ustavni tožbi.

"Državni zbor se je odločil, da predlog za ustavno pritožbo ni utemeljen in ga je vsebinsko zavrnil, kar pomeni, da je predsednik Turk prost vsake obtožbe in lahko normalno opravlja svoje delo naprej,“ je za 24ur.com dejal Cerar. Dodaja še, da se bodo v zvezi s tem pojavljali različni komentarji, ki pa imajo politično težo, ne vplivajo pa na instuticionalni okvir predsednika države.

Ni vzročne povezave

Na novinarsko vprašanje, ali bi lahko v prihodnje še enkrat prišlo do ustavne obtožbe, če bi odlikovanje dobila druga oseba, ki bi ji opozicija očitala podobne kršitve, pa Cerar poudarja, da se vedno lahko vloži predlog ustavne tožbe, če predlagatelji menijo, da je bila kršena ustava ali zakon. "Državni zbor se mora odločati, ali je prišlo do neke pravne kršitve – ustave ali zakona, hkrati pa o tem odloča tudi politično. Ustavna obtožba katerega koli predsednika za isto stvar na isti način ni smiselna.“ Dodaja še, da noben primer ni isti, lahko pa bi jo utemeljili na neki drugi osnovi.

"Predlagatelji niso mogli pokazati vzročne zveze med predsednikovim ravnanjem in kršitvijo ustave. Predsednikovo ravnanje ni pomenilo kršitve ustave,“ še dodaja. Poudarja, da bi bilo zelo problematično, če bi predsednik nagradil neko osebo, ki bi kršila človekove pravice oziroma izvajala poboje ljudi.

V tem primeru je predsednik Ertlu podelil nagrado za neko dejanje, ki je bilo v prid Sloveniji. Meni še, da se sicer v zvezi s podelitvijo priznanja postavlja vprašanje primernosti, saj je Ertl deloval kot šef Udbe.

"Če so predgatelji iskreno verjeli, da je šlo za kršitev ustave, potem ni šlo za zlorabo instituta ustavne tožbe. Glede na to, da so predsedniku dokazovali, da naj bi kršil celo drugo pogavje ustave, gre za neko pretiravanje; za široko navajanje obtožb. S tem so hoteli okvalificirati dejanje Udbe, ki je skozi leta in leta te pravice res kršila. Tukaj je šlo za to, da se je govorilo, kaj je delala Udba, ne pa, kaj je delal predsednik države. Tu je izostanek vzročne povezave.“

Janša: Kritev človekovih pravic

Predlagatelj ustavne obtožbe Janez Janša (SDS) je v torek v državnem zboru znova izpostavil, da je nekdanji sekretar za notranje zadeve v republiški skupščini Tomaž Ertl dobil odlikovanje od predsednika republike. Ertl je bil po mnenju Janše na čelu nekdanje službe za državno varnost (Udba).

Ta organizacija pa je bila kriminalna združba, ki je podtikala dokaze, organizirala teroristična dejanja v tujini, nudila zatočišče mednarodnim kriminalcem, zasledovala svoje državljane in jim tudi prisluškovala, jih mučila in celo ubijala ter tudi sodelovala pri pranju denarja. Ertl naj bi bil tako posredno odgovoren za kršenje človekovih pravic, predsednik pa naj bi s podelitvijo odlikovanja kršil 34. člen ustave, ki vsem državljanom zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva in varnosti.

V svojem nagovoru je predsednik dejal, da je bila ustavna obtožba neutemeljena. "Predlog je pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv," je dejal Türk. Zato je avtorjem predlagal, naj ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa je poslance pozval, naj ga ne podprejo. Zartrdil je še, da mu nikjer niso očitali konkretnega dejanja ali kršitve ustave.

Ozadje podelitve odlikovanja

Kot je znano, je Türk za zasluge v času akcije Sever v ponedeljek s srebrnim redom za zasluge odlikoval Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever.

Kljub protestom proti odlikovanju je Türk vseskozi vztrajal pri svoji odločitvi. Odlikovanju so nasprotovali v SDS, NSi, Zboru za republiko in Inštitutu Jožeta Pučnika. Odločitev predsednika države sta podprla SD in Zveza veteranov vojne za Slovenijo.

Glasovanje v državnem zboru