Slovenija

Varnih točk je vse več

Ljubljana, 31. 08. 2010 14.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Sloveniji je 230 Unicefovih Varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski. Gre za javne prostore, označene z modro nalepko, kjer dela približno 600 prostovoljcev, ki pomagajo otrokom.

Oznaka varne točke pred državnim zborom
Oznaka varne točke pred državnim zborom FOTO: Dz-rs.si

Varne točke so v 12 slovenskih mestih, ki so vstopila v Unicefovo mrežo Otrokom prijaznih mest, njihovi župani pa so se zavezali k nadgradnji aktivnosti v korist otrok in mladostnikov.

Predsednik nacionalnega odbora Unicefa Slovenija za vzgojo in izobraževanje otrok Ivan Škoflek je dejal, da ideja Varnih točk prihaja iz Italije, v Sloveniji pa so se začele razvijati leta 2003. Dodal je, da je v letošnjem letu pomoč v Varnih točkah poiskalo 25 otrok, kar pomeni, da otroci sicer ne hodijo pogosto tja, vendar pa pomeni tudi, da so točke uspešne.

Podpornik projekta in prostovoljec Boštjan Gorenc je dejal, da so Varne točke javni prostori, kot so lekarne, parlament, zavarovalnice, knjižnice, trgovine in ostali prostori, kamor se lahko zatečejo otroci, ko se počutijo ogrožene na mestnih ulicah ali pa potrebujejo pomoč. Dodal je, da se nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje najpogosteje dogaja v okolici šole ter na poti v šolo. Seznam varnih točk ...

Vodja skupine za mladoletniško kriminaliteto s Policijske uprave Ljubljana Neža Miklič je pojasnila, da Unicef Slovenija pri izvajanju projekta sodeluje z občinami, centri za socialno delo, policijo, šolami ter zdravstvenimi domovi. Prav to sodelovanje je po njenem mnenju ključno pri ustvarjanju varnejšega okolja za otroke.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Tonček Balonček
31. 08. 2010 15.23
Zakaj pa policijske postaje, sedeži strank in župnišča ter samostani niso uvrščeni na ta seznam? A bo vsaj džamija?