V Sloveniji voda prvič potrjena kot možen vir okužbe z zajčjo mrzlico

V severnoprimorski regiji niso v zadnjih 30 letih prejeli nobene prijave tularemije, letos pa so samo junija in julija zabeležili že 27 primerov te bolezni. Glede na izsledke epidemiološkega poizvedovanja so se oboleli najverjetneje okužili v naseljih v občinah Ajdovščina (Ustje, Višnje, Podkraj), Bovec (Plužna, Soča), Kobarid (Idrsko), Nova Gorica (Trnovo, Vitovlje, Nova Gorica) in Tolmin (Tolminske Ravne, Tolmin, Zadlaz-Čadrg, Zadlaz-Žabče, Podbrdo, Hudajužna). 

14 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje

Pri obolelih so ugotovili različne oblike tularemije. štirinajst okuženih pa je potrebovalo bolnišnično zdravljenje. Pojav tularemije v severnoprimorski regiji na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) povezujejo z letošnjim množičnim pojavom miši in obilnimi padavinami v maju. Dosedanje ugotovitve epidemiološke obravnave nakazujejo, da je bakterija, ki povzroča tularemijo, močno razširjena v naravi.

Najpogosteje se z bakterijo Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo, okužimo z ugrizom okuženega klopa ali s stikom z okuženo živaljo, vir okužbe pa je lahko tudi onesnažena (pitna) voda.

Prisotnost bakterije v vzorcih vode iz zasebnih vodovodov

Prisotnost bakterije v vzorcih vode iz zasebnih vodovodov nakazuje povezavo s pojavom tularemije pri šestih uporabnikih vodovodov. Preiskava za potrditev vzročnosti še ni opravljena, še navaja NIJZ na spletni strani.

NIJZ odsvetuje pitje vode iz vodnih virov v naravi, kot so nenadzorovani izviri in studenci. Uporabnikom javnih vodovodov odsvetujejo uporabo morebitnih drugih virov pitne vode za lastno oskrbo s pitno vodo, kot so hišne kapnice in vodnjaki, če nimajo urejene učinkovite priprave vode in niso ustrezno vzdrževani.

Lastnikom zasebnih vodovodov svetujejo ureditev učinkovite priprave vode in ustrezno vzdrževanje vodovodov. Vodo lahko namreč z bakterijo onesnažijo trupla ali izločki okuženih živali, najpogosteje glodavcev, še pojasnjujejo na NIJZ.