Policisti: Mramor ima očitno dvojna merila, zato naj odstopi

V KSS Pergam in Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) so ogorčeni nad razkritjem izplačevanja dodatka za stalno pripravljenost vodilnim delavcem nekaterih fakultet ljubljanske univerze. Dodatno kritiko si po njihovem zaslužijo tudi odzivi zdajšnjih ministrov in dekanje ljubljanske Ekonomske fakultete. V KSS Pergam menijo, da tako minister za finance Dušan Mramor, kot tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič svojih funkcij ne moreta več verodostojnost opravljati, zato ju pozivajo k odstopu. Prav tako pozivajo vodstvo Univerze v Ljubljani, da presodi, ali je primerno, da Ekonomsko fakulteto s svojim zgledom še naprej vodi dekanja Metka Tekavčič.

Poudarili so, da afera povsem izniči kredibilnost argumentov, s katerimi ''nas je vlada prepričevala v nujnost nadaljnjih omejitev na področju javnih izdatkov, socialnih transferjev in varčevanja na področju plač v javnem sektorju, saj omejitve za nekatere veljajo, drugi pa se očitno na kreativen način znajdejo, da zanje omejitve ne veljajo''.

Dodali so, da afera daje vtis, da je v visokem šolstvu in javnem sektorju nasploh preveč denarja. Zato poudarjajo, da je stanje glede financiranja visokega šolstva slabo. ''Izplačevanje dodatka za pripravljenost na račun sredstev na drugih postavkah pomeni izplačevanje dodatka na račun študentov, kvalitete študija in na račun pravic ostalih zaposlenih v visokem šolstvu,'' so zapisali v KSS Pergam.

V sindikatu opozarjajo na nujnost razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo ter na nujnost preprečitve izvajanja tržne dejavnosti na račun javne službe. Kot primer tega so navedli združevanje predavanj za redne in izredne študente. ''Združene stroške predavanj krije državni proračun, šolnine pa se prelivajo v čisti dobiček posameznikov. Kaže, da se podobna ambicija skriva v kampanji za t.i. internacionalizacijo, ki jo očitno vodita profesorja z Ekonomske fakultete kot ministra trenutne vlade. Njuna ambicija je pritegniti zunajevropske samoplačniške študente,'' so med drugim zapisali in dodali, da zahtevajo, da: ''Zakon o visokem šolstvu v skladu z odločbo Ustavnega sodišča jasno določi obseg in vsebino javne službe v visokem šolstvu, predvidi stabilno financiranje temeljne dejavnosti z letom 2011 kot izhodiščem ter postavi ustrezne meje komercialnim dejavnostim v visokem šolstvu. Zakon o visokem šolstvu uveljavi neposredne volitve rektorjev in dekanov ter ustrezno udeležbo nepedagoških delavcev v organih odločanja. Se takoj odprejo nova pogajanja o dokončni uskladitvi plač nižjih pedagoških kadrov v visokem šolstvu (plačna podskupina D1), saj nedavno podpisani aneks k področni kolektivni pogodbi to uresničuje le polovično.''

V posmeh drugim

V sindikatu menijo, da so se vpleteni v afero zavedali spornosti izplačil. ''Ne verjamemo namreč, da lahko kdo, razen če je res popolnoma odtujen realnosti, verjame v utemeljevanje dodatka za stalno pripravljenost z odgovarjanjem na elektronsko pošto izven delovnega časa zaradi razpoložljivosti študentom iz drugih časovnih pasov in zaradi reševanja njihovih težkih življenjskih zgodb. Takšno utemeljevanje je v posmeh tistim delavcem, katerih prosti čas je v času stalne pripravljenosti resnično omejen, saj so v vsakem trenutku lahko poklicani na delo za opravljanje najtežjih intervencij v zdravstvu, vojski, policiji, veterini, informacijskih sistemih ipd.''

Spomnili so še na afero izplačevanja avtorskih honorarjev in tako menijo, da imajo afere skupni vzrok, in sicer ''prepričanje nekaterih posameznikov, da je univerza njihova osebna priložnost za posel in da se uspešnost akademskega dela meri s postranskimi zaslužki''. Opozorili so, da so osrednji akterji teh afer ozek krog privilegiranih zaposlenih v sistemu in ''da to nikakor ni splošno stanje vseh zaposlenih v visokem šolstvu in javnem sektorju''.

Tudi policisti pozivajo Mramorja k odstopu

Zahtevi za odstop ministra za finance Dušana Mramorja se pridružuje tudi Policijski sindikat Slovenije. Kot so zapisali, je zanje najbolj boleče "da ima človek, ki je v javnosti in v Vladi RS vedno znova zagovarjal 'poštene' namene zniževanja plač in varčevanja pri policistih in drugih javnih uslužbencih, očitno dvojna merila." Predsednik sindikata Radivoj Uroševič je dodal, da so zaradi tega izgubili zaupanje v poštenost vodenja državnih financ, saj po njihovem mnenju ni šlo za napako pri poznavanju predpisov, pač pa za nameren poskus izigravanja predpisov.

Policijski sindikat tako pričakuje, da bo Mramor odstopil sam ter da bo vrnil vsa nezakonito izplačana izplačila dodatka.

Vodstvo FDV: Od leta 2013 dodatkov za stalno pripravljenost ne izplačujemo, da smo jih pred tem, je nesprejemljivo

Na Fakulteti za družbene vede (FDV) so pojasnili, da je bila stalna pripravljenost uvedena konec leta 2008. Kot pravijo pa od leta 2013 dodatkov za stalno pripravljenost ne izplačujejo več. Da so to počeli v obdobju od leta 2008 do 2013 pa na FDV obžalujejo in pravijo, da je to nesprejemljivo.

"Sedanje vodstvo Fakultete za družbene vede, ki je svoj mandat pričelo oktobra 2015, z odreditvijo omenjenih dodatkov ni povezano, vendar obžaluje, da je v preteklosti prišlo do rešitve, ki ni imela ustrezne pravne in vsebinske podlage. Sedanje vodstvo se zavezuje, da bo tudi vnaprej pri svojem delovanju spoštovalo zakone in etična načela ter dosledno uveljavljalo standarde akademske poštenosti," so zapisali na FDV.

Na fakulteti so tudi odločno zanikali, da naj bi se dodatki plačevali iz sredstev, prihranjenih od zmanjševanja kontaktnih ur. "Gre za dokazljive laži, saj so bili dodatki ukinjeni v letu, ko je fakulteta začela izvajati sanacijski program, hkrati pa je bil del sanacije tudi prilagajanje neobveznih vsebin predmetov," so pojasnili.