V Savinjski dolini nadaljujejo sanacijo, na pomoč priskočilo veliko prostovoljcev

Poveljnik civilne zaščite za regijo Janez Melanšek je povedal, da je na zahodnem Štajerskem od petka do sobote potekalo predvsem reševanje ljudi, od sobote naprej pa so nadaljevali ukrepe na infrastrukturi. "Ključen je bil petek dopoldan, ko je bilo treba rešiti veliko število tujcev," je povedal in pojasnil, da jih je bilo v Zgornji Savinjski dolini več kot 1500. V telovadnici OŠ Rečica je bilo nameščenih več kot 800 tujcev, v gasilskem domu Pobrežje okoli 200, v Ljubnem 200, v Lučah 50, v Solčavi 20, številni tujci pa so bili tudi na gorskih kmetijah. 

Mitja Šinjur, vodja cestnovzdrževalne baze – VOC Celje je povedal, da aktivnosti na terenu potekajo že od petka. Največ dela na področju vzdrževanja cest je bilo na območju Zgornje Savinjske doline in Koroškega. Glede na navodila, ki so jih dobili od Direkcije za infrastrukturo, bodo ceste najprej očistili in vzpostavili delne prevoznosti, nato pa bodo zadeve sanirali, da bodo lahko vzpostavili prevoznosti do nedostopnih krajev. Pojasnil je, da ocene škode še ni. 

Glede glavne ceste do Luč je povedal, da se je struga preusmerila na vozišče. "Vozišča ni, tam, kjer je bilo vozišče, je zdaj struga," je povedal Šinjur in pojasnil, da bodo morali na novo urejati brežine in opore cest. "To je dolgotrajna sanacija. Prevoznost bomo vzpostavili čim prej, sanacija pa bi lahko trajala več mesecev," je povedal. Ker še niso prišli do vseh lokacij, tudi še ne morejo oceniti, kdaj bo cesta prevozna, se pa bodo potrudili, da bo to čim prej. 

"Po prvih ocenah so te vode 500-letne vode"

"Po prvih ocenah so te vode 500-letne vode," je povedala Alenka Zupančič, članica regijskega štaba za zahodno Štajersko, ki sicer prihaja z direkcije za vode in pokriva območje Savinjske doline. Kot pravi, je pretok v Celju v konici znašal celo več kot 1300 kubičnih metrov na sekundo. V primerjavi s poplavami iz leta 1990, 1998 in 2007 so tokratni pretoki za 30 odstotkov višji. 

"Območja, ki so poplavljena, so vsa na porečju Savinje, Pake s pritoki od Solčave do Zidanega Mosta. Trenutno se naš koncesionar trudi vzpostaviti osnovno pretočnost, čistimo prodne zadrževalnike in vzpostavljamo struge na odsekih, kjer je to mogoče," je povedala in pojasnila, da dela z 11 ekipami izvajajo na sedmih lokacijah. Dodala je še, da priprave na oceno škode že potekajo, a da bo dokončna ocena škode znana, ko bodo vzpostavili prehodnost do vseh območij. 

Sicer pa se že od petka pogovarjajo tudi z vsemi strokovnjaki na področju vodovarstva. "Pokazale so se pomanjkljivosti poselitve, neprimerne poselitve in umestitve v prostor, ki jih bo treba skupaj z župani in vsemi lokalnimi skupnostmi urediti na novo," je povedala in dodala, da bodo poiskali najprimernejše in najučinkovitejše rešitve. 

Boris Lambizer, regijski poveljnik savinjsko-šaleške regije, ki pokriva področje od Celja do Solčave, je povedal: "Trenutno je od 70 gasilskih društev še vedno aktiviranih 50. Pokrivamo 16 občin in skoraj vse so bile precej poplavljene in poškodovane." Prek Gasilske zveze Slovenije so sicer aktivirali tudi vse druge regije, ki prihajajo na pomoč v Prebold, Polzelo in Braslovče. 

Povedal je, da so se povezali tudi s Koroško, predvsem s Črno na Koroškem. Že v prvih dneh po poplavi so jim s pomočjo helikopterja dostavili nekaj hrane. 

S terena odvažali tudi poginule živali in neužitna živila

Rebeka Kovačič, članica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je povedala, da so se v teh dneh ukvarjali predvsem z dvema stvarema. "Z odvozom kadavrov s terena, torej živali, ki so poginile v poplavah, in pa z odstranjevanjem neužitnih živil. Zaradi izpada elektrike so skrinje za meso postale neuporabne," je povedala. 

Kot pravi, so pozitivno presenečeni, saj niso prejeli veliko klicev zaradi poginulih živali. "Pet govedi, pet koz ter 20 kokoši in kuncev," je povedala. Meni, da so se živali zaradi nagona tudi same umaknile pred poplavami, srečo pa so imele tudi višje ležeče kmetije, ki niso nameščene direktno ob strugah. Glede pogrešanih hišnih ljubljenčkov obvestil niso prejeli.  

"S Hrvaške se nam približuje afriška prašičja kuga, zato je pomembno, da se čim več teh stvari varno uniči. Namestili smo kontejnerje, kamor ljudje lahko odložilo pokvarjena, neužitna živila," je povedala. 

Na pomoč takoj priskočila tudi Rdeči križ in Karitas

Na pomoč je priskočil tudi Rdeči križ Slovenije, je pojasnil Selimir Čopič, koordinator Rdečega križa Slovenije. "Tudi mi smo se takoj vključili in aktivirali vse okoliške države. Takoj so nam ponudili pomoč," je povedal. S Hrvaške so pripeljali vodo, s Poljske dva kamiona higienskih in prehranskih pripomočkov, ki so jih takoj poslali v Črno na Koroškem in Zgornjo Savinjsko dolino. 

Opozoril je še, da trenutno materialnih sredstev Rdeči križ ne zbira, saj imajo težave s skladiščnimi kapacitetami. To pomeni, da ne morete donirati pohištva ali oblačil, pač pa zgolj finančna sredstva. 

Po štirih različnih linijah je že pomagala tudi Škofijska karitas, pojasnjuje Matej Pirnat. V vseh prizadetih območjih so pomagali že z vsaj eno pošiljko materialne pomoči, od nedelje naprej so bile na terenu skupine prostovoljcev, večinoma gre za mlade ljudi, ki so fizično pomagali pri odstranjevanju posledic poplav. Kot pravi Pirnat, so prišli v ekipah po 50, 80 in celo 100 prostovoljcev. 

Danes bodo na pomoč prišli tudi iz Zagreba, jutri pride še pomoč iz Avstrije, Nemčije in Finske. V sodelovanju z Rdečim križem bodo delili humanitarno finančno pomoč. "Ljudi zanima, kaj bo z denarjem, ki ga je namenila vlada. Trenutno nekih jasnih navodil še ni, vloge k nam že prihajajo. Denar bomo v najkrajšem možnem času razdelili ljudem, ki so najbolj ogroženi," je povedal. 

Božidar Pezdevšek iz PU Celje je pojasnil, da so na številko 113 prejeli ogromno klicev občanov, ki so potrebovali pomoč. Vse informacije so prenašali na regijski center za obveščanje, na kraj pa so poslali vse razpoložljive policijske sile. Med drugim so pomagali pri postavitvi prometne signalizacije, v naslednjih dneh pa bodo na terenu tudi z namenom preprečevanja tatvin in vlomov. 

Natalija Plemenitaš Fuchs iz Uprave za zaščito in reševanje v Celju pa je povedala, da so nudili podporo regijskemu štabu civilne zaščite. Nudili so logistično podporo in skrbeli za koordinacijo regijskih pripadnikov, ki so na terenu, sodelovali pa bodo tudi pri mednarodni pomoči. 

Povedala je, da so prejeli ogromno število klicev. "Prejeli smo tudi do 3000 klicev na dan, kar je dejansko stokratnik normalnega stanja," je pojasnila. Psihološko pomoč so zagotovili tudi operaterjem, ki se prvi javljajo ljudem v stiski. 

Kaj pa pravijo župani?

Kot je povedal župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik, so se pojavili številni plazovi, ki ogrožajo tako stanovanjske objekte kot tudi ceste in komunalno infrastrukturo. Razmere so po njegovi oceni še izredne, ampak s pomočjo prostovoljcev sanacija poteka tekoče. Po njegovih navedbah so v občini imeli razseljenih več kot 100 ljudi, nekaj se jih je že vrnilo na svoje domove.

Župan Luč Klavdij Strmčnik je dejal, da se razmere vsako sekundo izboljšujejo, čeprav je na terenu še vedno kaos. Pojasnil je, da je do Luč, ki so bile odrezane od sveta, dostop možen preko Črnivca ali Avstrije. Vodovod Uluček je bil usposobljen zasilno, vodo je seveda še vedno treba prekuhavati, drugače pa je oskrba z vodo urejena. Osmih hiš še ne morejo doseči, zato so jim zagotovili helikoptersko oskrbo. V občini elektriko zagotavljajo s pomočjo agregatov, je še dejal Strmčnik.

Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je povedal, da dela na terenu potekajo skoraj brezhibno in da je sanacija tekoča. "Uslišani smo bili glede prostovoljcev, mehanizacije, traktorjev, prikolic in tako dalje, organizirane imamo tudi zbirne centre za odpadke, ker jih je ogromno. Urejamo tudi vodotoke, veliko nam pri tem pomaga direkcija za vode," pravi Suhoveršnik.

V Občino Braslovče danes na pomoč prihajajo slovenski vojaki. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja trenutno čistijo teren, pospravljajo naplavine. Trudijo se ponovno vzpostaviti okoli 200 metrov vodovoda, ki ga je odneslo. Oskrba s pitno vodo in elektriko je zagotovljena, je zatrdil Žohar. Poudaril je tudi, da v evakuacijskem centru nimajo več nameščenih, tiste, ki nimajo svojcev ali prijateljev, pa so za zdaj namestili v občinska stanovanja.

Strokovne službe na terenu intenzivno izvajajo analizo, da ocenijo, koliko objektov je neprimernih za bivanje, in sicer "kratkoročno, srednjeročno in pa praktično nikoli". "Na podlagi tega bomo nato verjetno zahtevali kontejnerje oz. dolgotrajnejšo rešitev, ker je stiska ljudi prevelika," je še dejal Žohar.

Težave tudi pri oskrbi z elektriko

Pristojne službe še naprej odpravljajo težave pri oskrbi z elektriko, ki so jih povzročile nedavne ujme. Največ težav je v najbolj prizadetih krajih, ki jim električno energijo zagotavlja Elektro Celje. 

Damir Lončer, direktor sektorja za vzdrževanje in inženiring pri Elektru Celje, je povedal, da so trenutno na terenu vse njihove razpoložljive skupine. Na območju je bilo danes dopoldne brez elektrike še 677 odjemalcev, od tega največji delež v Zgornji Savinjski dolini, potem ko jih je bilo še v ponedeljek zjutraj 1297.

Kot je objavil Elektro Celje, je bilo danes ob 11. uri brez elektrike še 677 njihovih odjemalcev, največ na območju Zgornje Savinjske doline oz. nadzorništva Nazarje (517 odjemalcev). Sledi območje Koroške oz. nadzorništvi Ravne na Koroškem (145) in Vuzenica (15).

V Zgornji Savinjski dolini in Mežiški dolini so namestili 15 večjih agregatov.

Še vedno pa Elektru Celje ni uspelo vzpostaviti povezave iz Ljubnega proti Lučam in iz Ljubnega proti Rastkam. Poleg tega še ni vzpostavljena povezava med Solčavo in Črno iz Logarske doline in iz Črne na Koroškem.

Na področjih, kjer so reke še razlite in ceste neprevozne, sanacije okvar ne izvajajo. Tudi odjemalce pozivajo, naj se izogibajo poškodovanim področjem. Prav tako naj se ne dotikajo vodnikov in naj z napravami ravnajo, kot da so pod napetostjo, so dodali.