Ustavno sodišče zadržalo določbo glede podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvajanje določbe šestega protikoronskega zakona (PKP 6), ki ureja podaljševanje akreditacij visokošolskim zavodom. Do končne odločitve so prekinjeni tudi postopki za podaljšanje akreditacij po visokošolskem zakonu, ne vodi se niti postopkov izredne evalvacije visokošolskih zavodov, so odločili soglasno.

DZ je šesti protikoronski zakon (PKP 6) potrdil in sprejel 25. novembra lani. V njem so zapisani interventni ukrepi za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19 v vrednosti ene milijarde evrov, kot je denimo delno kritje fiksnih stroškov podjetij.

V zakonu je med drugim določil, da se podaljšuje rok, do katerega si morajo visokošolski zavodi urediti akreditacije (kar je predmet obravnavane ustavne presoje). Z eno od določb morajo univerze nove, zaostrene pogoje za akreditacijo, ki jih je določila novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016, tako izpolnjevati ob drugem naslednjem podaljšanju akreditacije (podaljšuje se jih na najmanj pet let) in ne ob prvem, kot je to do zdaj določala novela.

Določbi šestega protikoronskega zakona so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levica, SD in SAB. Menili so namreč, da naj bi šla rešitev na roko zasebni Novi univerzi, ki naj bi imela težave pri katerem koli naslednjem podaljšanju akreditacije. Tudi del javnosti je nato opozoril, da je omenjena določba pisana na kožo predvsem Novi univerzi iz Ljubljane, ki zadnjih pet let ni imela urejene akreditacije, ter da tak ukrep ne spada v protikoronski zakon.

Koalicija in drug del javnosti pa je opozarjal, da bi bil ogrožen študijski proces 12.000 študentov, če rok za ureditev akreditacij ne bi bil podaljšan. Prav tako so navajali, da predlagatelj ustavne pobude ni navedel nobenih vsebinskih razlogov, ki bi potrjevali neskladnost omenjene določbe z ustavo.

Na Novi univerzi so vse očitke že zanikali v izjavi za javnost dan po sprejetju zakona. Kot so zapisali, Nova univerza v sedanjem postopku izpolnjuje vse zakonite pogoje in merila za svoje delovanje, kar bi morala ob zaključku postopka ugotoviti tudi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki odloča o podaljševanju akreditacij. Zatrdili so, da niso nikdar imeli in nimajo nikakršnih težav v zvezi z institucionalno akreditacijo univerze in svojih članic ter njihovih študijskih programov. Ob tem pa so še dodali, da so že vse od ustanovitve leta 2008 deležni poskusov ukinitve, ki do zdaj niso bili uspešni.

Sporen del šestega protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah visokošolskih zavodov, je pred časom obravnaval tudi Odbor DZ za finance. Ta se je 13. januarja na seji seznanil s pobudo za oceno ustavnosti šestega tega dela PKP 6, mnenje, da ta določba ne sodi med interventne ukrepe za omilitev posledic epidemije covida-19, pa je takrat zavrnil.

Še pred tem je poslanec Levice Miha Kordiš decembra lani na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) podal prijavo suma korupcije zoper predstavnike Nove univerze zaradi suma vplivanja na državne organe, da se v PKP 6 vnese določba, ki bi univerzi omogočila ohranitev akreditacije. Prijavil je tudi sum kršitve določb o lobiranju, ker v predlogu zakona ni bilo navedeno sodelovanje lobistov. Prošnjo za obravnavo suma koruptivnega ravnanja je na KPK naslovil tudi Marko Koprivc iz SD.

Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, sprožil Rebolj

Da ta določba v interventni zakon ne sodi, je več poslancev opozarjalo že v postopku sprejemanja zakona novembra lani. Decembra je nato redni profesor na Univerzi v Mariboru Danijel Rebolj na ustavno sodišče vložil pobudo za presojo njene skladnosti z ustavo. Meni namreč, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije. "Spremembe akreditacije visokošolskih zavodov niso niti utemeljen niti nujen ukrep za odpravo posledic epidemije covida-19," je zapisal v njej. Prepričan je, da določba pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacij, ki so v teku, pa tudi, da je bilo s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o PKP 6 volivcem onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma. Predlagal je, da ustavno sodišče do končne odločitve začasno zadrži izvajanje določbe.

Ustavno sodišče je v sklepu o zadržanju ocenilo, da bi izdaja morebitnih odločb o prvem podaljšanju akreditacije visokošolskemu zavodu po spremenjenem načinu pomenila, da bi bila tem visokošolskim zavodom akreditacija podaljšana pod neenakimi, manj zahtevnimi pogoji kot tistim, katerih odločitev o podaljšanju akreditacije je že bila podvržena presoji izpolnjevanja pogojev. V primeru, če bi se izkazalo, da je določba šestega protikoronskega zakona protiustavna, pa to na odločitev o podaljšanju akreditacij visokošolskim zavodom, o katerih bi bilo do takrat že pravnomočno odločeno, ne bi imelo učinka. Poleg tega bi bila v opisanem primeru onemogočena pravica volivcev do referenduma. Če bi namreč DZ pozneje sprejel zakon z enako vsebino in bi bil o njem razpisan referendum, bi volivci glasovali o nečem, kar bi bilo lahko že vsaj deloma izvršeno, oziroma o nečem, na kar dejansko ne bi mogli več vplivati. Tudi če tak zakon pozneje ne bi bil sprejet, bi odločbe o prvem podaljšanju akreditacij, sprejete v času veljavnosti izpodbijane določbe, ohranile svojo veljavo.

Glede na navedeno bi v primeru, če bi se izpodbijani člen izvrševal, potem pa bi se izkazalo, da je bil sprejet po protiustavnem postopku in bi ga ustavno sodišče razveljavilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, so navedli ustavni sodniki in izvrševanje izpodbijanega člena zadržali do končne odločitve o njegovi ustavnosti.