Boris Pahor se je rodil leta 1913 v slovenski družini v Trstu, še v času v Avstro-Ogrske in leto pred začetkom prve svetovne vojne. V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi antifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in leta 1941 poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.
Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Kasneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.
Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije. V Jugoslaviji je odmeval intervju, objavljen v posebni izdaji revije, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V pogovoru s Pahorjem in Alojzom Rebulo je Kocbek obsodil zunajsodni poboj 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.
Svoje taboriščne izkušnje je Pahor med drugim strnil v romanu Nekropola (1967), ki je bil leta 1990 preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Med njegovimi znanimi deli so tudi Grmada v pristanu, Mesto v zalivu, Zatemnitev, Parnik trobi nji ter Trg Oberdan.
Pahor je vse življenje opozarjal na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete. Pisatelj, tudi zapriseženi borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Kot otrok je bil Pahor priča fašističnemu požigu Narodnega doma v Trstu, ki ga je Italija ob lanski stoti obletnici v zgodovino temno zapisanega dogodka vrnila slovenski skupnosti. Slovenski predsednik Borut Pahor je pisatelju ob tem vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik Sergio Mattarella pa mu je vročil odlikovanje vitez velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.
Tudi sicer je Pahor za svoje delo prejel več nagrad in časti. Med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa tudi častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
Leta 2019 je za 24ur.com spregovoril o tem, da globalizacija ne zanika identitete. Zreli narodi z jasno identiteto lažje sobivajo, saj je manj želje po nadvladi, je bil prepričan. Skrbelo ga je, ker ima Evropa "papirnato identiteto" in prešibko socialno komponento.
Pri Cankarjevi založbi so ob lanski 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma izdali monografijo Ogenj, ki je zajel Evropo zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca, predstavitev pa posvetili lanskemu pisateljevemu 108. rojstnemu dnevu.
Mladika in La Libreria Del Ponte Rosso pa sta v sozaložništvu izdali zbornik z naslovom Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Studi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Študije, intervjuji in pričevanja), ki so ga lani predstavili v Trstu.
Slovenska politika: Umrl je velik človek
Poslovil se je velik človek, živa priča grozot totalitarizmov 20. stoletja, vzor narodne pripadnosti in življenjske pokončnosti, je ob smrti zamejskega literata zapisala odhajajoča vlada. Njegova zvestoba slovenstvu, slovenski kulturi in jeziku ostaja naš navdih. Odhajajoči premier Janez Janša pa je ob tej priložnosti delil misel: "Preden izraziš željo po prijateljstvu z drugimi narodi, se najprej predstavi in povej, kdo si."
Pahorju se je poklonila tudi kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon in predsednica SD. Kot je dejala, je bil eden najbolj prevajanih slovenskih pisateljev in velik borec proti totalitarizmu.
Predsednik stranke NSi in poslanec Matej Tonin pa je zapisal, da je umrl velik Slovenec, pisatelj svetovnega formata in neutruden borec proti vsem totalitarizmom. Po njegovih besedah si je s svojimi pričevanji prizadeval, da se grozote vojn ne bi nikdar več ponovile.
"Boris Pahor je bil pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca"
"Bil je pisatelj brez meja, državljan sveta, človek srca," pa je zamejskega literata Borisa Pahorja ob njegovi smrti v nagovoru opisal predsednik republike Borut Pahor. "Z njegovim odhodom se končuje en čas in se pričenja drug. Brez njega med nami ni več oči, ki so videle, in roke, ki je zapisala," je dejal.
Dodal je, da pa so "ostali spomini, ki dajejo novemu času moč, da bi bil boljši od prejšnjega".
Kot je še povedal, osebno čuti globoko zadoščenje, da sta ga z italijanskim predsednikom in prijateljem Sergiom Mattarello odlikovala z odlikovanji obeh držav na dan, ko je tržaški Narodni dom po 100 letih postal znova slovenski.
Spomnil je na besede Borisa Pahorja, ki je ob tem dejal, da "odlikovanji posveča vsem mrtvim, vsem, o katerih je pisal, začenši z Lojzetom Bratužem in štirimi bazoviškimi junaki, ki se jim bo 13. julija poklonil tudi predsednik italijanske države".
"Slovenke in Slovenci, Evropejke in Evropejci, srečni smo, da nam je usoda namenila Borisa Pahorja," je nagovor sklenil predsednik republike.
