108. rojstni dan Borisa Pahorja počastili z zbornikom in monografijo

Zbirko esejev v zborniku sta uredila Fulvio Senardi in Walter Chiereghin. Kot je prejšnji teden na novinarski konferenci povedal Chiereghin, je o pisni počastitvi pisateljevega rojstnega dne razmišljal že spomladi in ugotovil, da bi zgolj s člankom v italijanski reviji umetnosti in kulture Il Ponte rosso težko posredoval javnosti vse vsebine, ki jih je želel že takrat izliti na papir. "Pisal bi o sovražni družbi, s katero se je Pahor srečal v otroških letih, in o nasilju. O nepravični prepovedi uporabe maternega jezika in teptanju pravic manjšin. Bralcem bi v članku težko posredoval pisateljev upor proti fašizmu in grozovito izkušnjo v taboriščih, v katerih je preživel, ranjen v telesu in duhu," je dejal.

Izpostavil je tudi Pahorjevo stremljenje k svobodi v novi domovini Franciji in ga označil za velikega pisatelja, Pahorjevo Nekropolo pa za najpomembnejše tržaško delo druge polovice prejšnjega stoletja.

'Zbornik je plod sodelovanja dveh kultur'

Zbornik je plod sodelovanja dveh kultur, ki sta v skupnem mestu predolgo živeli ločeni življenji, je še izpostavil Chierghin. S kratkimi predstavitvami izbranih del avtorji ponujajo vpogled v Pahorjev odnos do narodnostnega vprašanja, zatiranja, svobode in ljubezni, spomini dolgoletnih prijateljev pa odstirajo tudi bolj osebno plat velikega tržaškega pisatelja, navaja portal RTV Slovenija, MMC.

Preplet slovenskih in italijanskih pogledov na življenje ter delo Borisa Pahorja ponuja nov zorni kot pri razumevanju veličine slavljenca. Namenjen je italijanskim bralcem, ki se po mnenju urednikov zbornika premalo posvečajo domačim avtorjem in temam, povezanim z lastno preteklostjo, še piše MMC.

'Knjiga Ogenj, ki je zajel Evropo je napisana zgodovinsko, in ne politično pravilno'

Na današnji predstavitvi monografije Ogenj, ki je zajel Evropo v prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je udeležence nagovoril akademik Milček Komelj in uvodne besede posvetil Pahorju. "Pisatelj je kot glasnik Slovencev svoje življenjsko poslanstvo usmeril tudi v svetovno prizadevanje za upoštevanje in uveljavitev prezrtih, številčno majhnih narodov in njihovih kultur," je dejal in dodal, da "nas Pahor znotraj slovenskih razmerij rad opozarja na preveliko brezbrižnost matične Slovenije do Slovencev v Italiji, še posebej na naš preveč ignorantski odnos do Trsta, ki vse premalo živi v naši najširši kulturni zavesti".

Pahor je v posneti izjavi, ki so jo predvajali ob predstavitvi knjige, povedal, da je bil 13. julija 1920, ko je štel sedem let, priča požigu Narodnega doma na trgu Piazza Caserma, ki se zdaj imenuje Piazza Oberdan. "Narodni dom je otrokom veliko pomenil – veliko smo videli v njem in tam smo se srečali z Miklavžem, ki je v Trstu daroval v slovenščini," je dejal.

Dodal je, da je ime knjige resnično, ker je tržaški ogenj zajel tako rekoč vso Evropo: "Vse, kar se je rodilo iz ognja, je nastalo pri nas. Imeli smo fašizem, nacizem in komunistično diktaturo. V knjigi Ogenj, ki je zajel Evropo imate začetek evropske moderne zgodovine. Diktatura v Evropi se je rodila pri nas, v Trstu. Tisti, ki so požgali Narodni dom, so bili prvi požigalci. Bili so prvi, ki so v Evropi zanetili ogenj."

Borut Klabjan je poudaril, da je bilo o pomenu Narodnega doma v Trstu že veliko napisanega, a predvsem o času pred požigom. Zelo malo zgodovinskih podatkov pa imamo o tem, kako se je zgodil požig in kaj mu je sledilo. "Knjiga ne govori samo o zgodovini Narodnega doma, pač pa je to v bistvu zgodovina Slovencev v 20. stoletju, ki ni napisana z gledišča Ljubljane, ampak z drugačne perspektive Slovencev iz Trsta," je dodal.

Gorazd Bajc pa je izpostavil, da knjiga ni napisana politično, ampak zgodovinsko pravilno, kar Evropa potrebuje. "In to bi moral biti eden od temeljev Evrope, naše družbe, naše kulture," je poudaril.

Zgodovina priča, da gorje, ki so ga Slovenci doživeli v 20. stoletju, ni bilo izključno zaradi ideologij – še zdaleč ne. "Še pred fašizmom so bile te iskre, ki so vžgale Narodni dom," je dejal Bajc in dodal: "Ni bil vsega kriv fašizem. Fašisti niso absolutni protagonisti, ampak oblasti, ki so imele vse pripravljeno za velike izgrede – pred Narodnim domom naj bi stražilo 410 vojakov. Soodgovornost oblasti pri požigu je zelo velika, če ne celo odločilna." Prisotnost Slovencev v Trstu je bila namreč moteča zaradi strahu Italijanov, da bi lahko (Jugo)Slovani na nek način ogrožali italijanske pozicije.